Stopnja zaskrbljenosti prebivalcev po zadnjih poplavah višja, kot kadarkoli med epidemijo. Zadnji vikend večina opisuje z besedami »Katastrofa, groza«.

Objavil/-a Valicon,

Izredna meritev raziskave #Novanormalnost po poplavah. Z raziskavo #Novanormalnost od marca 2020 spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ključne politične in gospodarske okoliščine. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

 

Anketna ocena – 4% prebivalcev neposredno prizadetih s poplavami

Na vprašanje »Ali poznate koga, osebno ali v vaši bližini, ki jim je poplavilo dom?« je 4% vprašanih odgovorilo, da je poplavilo njihov dom, to je približno 60.000 oseb v starosti med 18 in 75 let. Dodatnih 14% vprašanih navaja, da poznajo primer iz njihove ožje okolice, še nadaljnjih 12% pa, da gre za primer iz njihovega kraja. Ocenimo torej lahko, da je skoraj tretjina prebivalcev (30%) doživela poplave v njihovem kraju, skoraj vsak sedmi med njimi v lastnem domu. Podobno visok odstotek, 27% vprašanih, navaja, da poznajo primer v svojem socialnem krogu (sorodniki, prijatelji, znanci,…) izven njihovega kraja. Skupno so se torej poplave posredno ali neposredno osebno dotaknile več kot polovice prebivalcev. Slaba tretjina (31%) vprašanih navaja, da so slišali za tak primer od drugih ljudi, le ena osmina (13%) vprašanih pa niti ne pozna nikogar, niti ni od nikogar slišalo za primer oseb, ki jih je prizadela poplava.

Prevladujoč opis dogodkov zadnjega vikenda je »katastrofa, groza, žalost«

Anketirance smo v začetku ankete prosili, da nam v enem stavku opišejo, »Kako bi z nekaj besedami ali stavki opisali svoje misli, občutja ali dognanja v zvezi s hudo naravno nesrečo, ki je prizadela Slovenijo v preteklih dneh.« Najbolj pogosto izražena občutje je »katastrofa«, sledijo opisi kot so »groza, grozljivo« in »žalost, žalostno«, izraža se sočutje s prizadetimi ljudmi. Rezultate prikazujemo v spodnjem grafu, velikost črk za posamezen izraz nakazuje pogostost pojavljanja posameznega izraza.

Stopnja zaskrbljenosti višja kot kadarkoli med epidemijo

Stopnja zaskrbljenosti, ki jo izračunamo kot razliko med deleži odgovorov »sem bolj / zelo zaskrbljen-a« in »bolj nisem / sploh nisem zaskrbljen-a«, na vprašanje »V kolikšni meri ste vi osebno zaskrbljeni zaradi nastalih razmer ob poplavah?«, znaša visokih 79. Za primerjavo, to je za sedem odstotnih točk več kot je znašala najvišja izmerjena stopnja zaskrbljenosti med epidemijo konec marca 2020 (72) ter za devet točk več, kot je znašala najvišja izmerjena stopnja zaskrbljenosti zaradi vojne v Ukrajini marca 2022 (70). Višjo stopnjo zaskrbljenosti sicer beležimo le še glede rasti življenjskih stroškov oz. inflacije, že ves čas od marca 2022 (stopnja zaskrbljenosti med 83 in 93). Najvišje do sedaj izmerjene stopnje zaskrbljenosti v raziskavi #Novanormalnost prikazujemo s spodnjem grafu.

Večina vprašanih trenutno situacijo opisuje z odgovorom »kritično, na trenutke kaotično«

Indeks normalnosti, s katerim spremljamo osebno doživljanje aktualnih razmer, je dan po poplavah dosegel le za točko višjo vrednost, kot je ta znašala v času epidemije novembra 2021, ko smo trikrat zapored izmerili najnižjo vrednost, to je -44, tokrat je vrednost indeksa normalnosti -43. Indeks normalnost je izračunan kot razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori na vprašanje »Kako vi osebno doživljate trenutno situacijo v zvezi s poplavami in njihovimi posledicami?  Situacija je…«. Na to vprašanje je največ, to je 39% vprašanih izbralo odgovor »kritična, na trenutke kaotična«, medtem ko jih 5% situacijo označuje kot »povsem brezupno«, 27% pa kot »neprijetno, utrujajočo«. Za dobro osmino vprašanih je trenutna situacija »sprejemljiva, nekako gre« (13%), še za dobro osmino »normalna, kot pred poplavami« (13%), le trije odstotki vprašanih pa so izbrali odgovor »povsem normalna, kot pred poplavami«. Spodnji graf prikazuje primerjavo deležev odgovorov na to vprašanje z najslabšim obdobjem med epidemijo in najboljšim obdobjem, takoj po koncu prvega vala epidemije junija 2020.

Visoka ocena za službe v sistemu zaščite in reševanja, dobra tudi za ukrepe vlade

Anketirance smo prosili, da ocenijo »odzivanje in ukrepanje nekaterih služb v sistemu zaščite in reševanja ob tokratnih poplavah«, »organizacijo in vodenje sistema zaščite in reševanja na ravni celotne države« ter »dosedanje ukrepe in odzive Vlade RS v zvezi s poplavami«. Najvišjo oceno so vprašani namenili gasilcem in reševalcem. Ukrepanje gasilcev je z oceno »izjemno« ocenilo 80% vprašanih, dodatnih 17% pa z oceno »zelo dobro«, pri reševalcih ta dva deleža znašata 71% oziroma 23%. Tem sledijo organi civilne zaščite na lokalni in državni ravni. Prve je z oceno »izjemno« ocenilo 47% vprašanih, z oceno »zelo dobro« pa 39% vprašanih, pri drugih ta delež znaša 42% oziroma 38%. Tudi pri službi, ki je med vsemi dobila nekoliko nižjo oceno, to je meteorološka in hidrološka služba, je ocena še vedno izjemno pozitivna, več kot 90% vprašanih je namreč njihovo delo ocenilo kot dokaj dobro, zelo dobro ali izjemno. Rezultate prikazujemo v spodnji tabeli.

V splošnem so vprašani organizacijo in vodenje sistema zaščite in reševanja na ravni celotne države ocenili kot zelo dobro (40%) ali dobro (54%) delujoč. Dosedanje ukrepe in odzive Vlade RS v zvezi s poplavami kot bolj ustrezne ocenjuje dobri dve petini vprašanih (42%), podobno visok delež (43%) pa kot »deloma ustrezne, deloma neustrezne«. Podobne oziroma nekoliko višje deleže je zabeležila predhodna vlada v zadnjem tednu marca 2020 ob začetku epidemije, a so ti že teden dni zatem padli pod zgoraj navedene vrednosti, čemur je sledil negativen trend v naslednjih mesecih. Ta indikator bomo spremljali tudi v bodoče v okviru rednih meritev raziskave #Novanormalnost.

Visoka stopnja pripravljenosti prebivalcev za pomoč ljudem

Anketirance smo vprašali še, »Ali ste vi osebno na kakršenkoli način udeleženi pri pomoči ljudem, ki jih je prizadela poplava?«. Več kot dve petini vprašanih (43%) že sodeluje v pomoči na tak ali drugačen način, še dodatna tretjina (33%) pa pravi, da je pripravljena pomagati, čeprav trenutno niso udeleženi pri pomoči. Odgovore prikazujemo v spodnji tabeli (možnih je bilo več odgovorov, zato seštevek ni 100%).

Skoraj desetina jih živi na območju večje ogroženosti, velika večina dogodek pripisuje podnebnim spremembam

Anketirance smo vprašali tudi, »Ali sodite, oziroma ali mislite, da lokacija, kjer živite, sodi med bolj ogrožena območja v vremenskih razmerah, kot so bile zadnje dni?«. Slaba desetina je odgovorila, da zagotovo, še dve desetini, da verjetno – skupaj torej skoraj 30% vprašanih meni, da verjetno ali zagotovo živijo na območju, ki po njihovem mnenju sodi med bolj ogrožena območja za takšne dogodke, kot smo jim bili priča pretekli vikend. Tri četrtine vprašanih tudi meni, da so tokratne obsežne poplave »izreden vremenski pojav, ki je posledica podnebnih sprememb« (76%), desetina, da gre za običajen vremenski pojav, medtem ko se jih je petina odločila za odgovor, da gre za izreden vremenski pojav, ki je posledica drugih vzrokov, med katerimi prevladujejo tri razlage: posledica odnosa človeka do narave (potrošništvo), posledica slabega vzdrževanja vodotokov ter različne razlage, ki za izredno vremensko dogajanje vzroke vidijo v uravnavanju vremena in podobno. Odgovore bomo podrobneje analizirali in predstavili v prihodnjih dnevih (možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek odgovorov višji od 100%).

 

 

###

Dostop do podatkov

Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:

https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/

###

Navajanje vira

Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, izredna meritev 7. avgust 2023, n=856; Valicon.«

###

Metodološki podatki

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja. Ne glede na izredne razmere nismo zaznali občutnejših odstopanj v stopnji sodelovanja.

###

O družbi Valicon

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

###

Več informacij

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana

  1. 01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
  2. [email protected]
  3. www.valicon.net
  4. @valicongroup