Javnomnenjska raziskava o odzivih na vojno v Ukrajini je bila izvedena med 4. in 6. marcem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, v sklopu redne meritve raziskave #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljuje tudi v letu 2022, spremljala pa bo tudi odzivanje na vojno v Ukrajini.
Zaskrbljenost v Sloveniji in na Hrvaškem presegla zaskrbljenost med epidemijo
V vseh štirih državah je zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini izrazito visoka, najvišja je na Hrvaškem, kjer je stopnja zaskrbljenosti (to je absolutna razlika v deležih med bolj ali zelo zaskrbljenimi in manj ali sploh ne zaskrbljenimi) 85, sledita Slovenija ter Bosna in Hercegovina (81 oz. 79), le malo nižja je stopnja zaskrbljenosti v Srbiji, to je 74. V Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, je »zelo zaskrbljenih« dve petini javnosti, v Srbiji precej manj, to je ena četrtina. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je stopnja zaskrbljenosti višja, kot je bila kadarkoli v času epidemije, v Bosni in Hercegovini je na enaki ravni kot v začetku epidemije, v Srbiji pa nekoliko, a ne bistveno nižja.
Visoka stopnja pesimizma, a ne povsod enako
Podobno velja za oceno, ali gredo stvari v zvezi z vojno v Ukrajini na bolje ali na slabše, tudi tu so ocene zelo pesimistične, toda razlike med državami so že bolj občutne. Medtem ko je indeks optimizma (absolutna razlika v deležih med tistimi, ki menijo, da gredo stvari precej / na bolje in bolj / precej na slabše), v Sloveniji in na Hrvaškem izrazito negativen (-83 oz. -84), je ta v Bosni in Hercegovini -66, v Srbiji pa »le« še -50. Prevladujoči odgovor je sicer v vseh štirih državah enak, to je, da gredo stvari na slabše, izbira ga med 59% vprašanih v Srbiji in 69% na Hrvaškem, v Sloveniji 67%, vendar je v Srbiji četrtina vprašanih mnenja, da gredo stvari na bolje, v Bosni in Hercegovini je takšnih dobra šestina, na Hrvaškem in v Sloveniji pa je takšnih le 8%. Podobno kot pri zaskrbljenosti za ti dve državi velja, da je pesimizem višji kot kadarkoli v času epidemije, medtem ko je javnost v ostalih dveh državah manj pesimistična kot v času vrhunca epidemije.
Različni pogledi na to, kdo je kriv za vojno v Ukrajini
Anketirance smo vprašali po tem, kdo je po njihovem mnenju »kriv« za vojno v Ukrajini. Razlike med odgovori v posameznih državah so pri tem občutnejše. V Sloveniji so vprašani na prvo mesto postavili Rusijo (71%), na drugo mesto ZDA (37%). Dobra petina jih meni, da je kriva zveza NATO (22%), ena šestina za vojno krivi Ukrajino (17%), dobra desetina (11%) pa Evropsko unijo (možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek deležev višji od 100%). Dokaj podobni slovenskim so odgovori na Hrvaškem, občutneje odstopa le nižji delež tistih, ki za vojno krivijo Ukrajino (9%).
Povsem drugačna pa je slika v Srbiji. Tam za vojno v Ukrajini večina krivi ZDA (60%) in zvezo NATO (51%), dobra četrtina Rusijo (26%), slaba četrtina pa Ukrajino (24%) oz. Evropsko unijo (24%). V Bosni in Hercegovini je mnenje deljeno, na ravni celotne države jih večina kot glavnega krivca navaja Rusijo (60%), dve petini pa ZDA (40%), a med posameznimi deli države so razlike podobne kot to velja za Slovenijo in Hrvaško na eni, ter Srbijo, na drugi strani. V Federaciji BiH jih Rusijo postavlja na prvo mesto skoraj štiri petine vprašanih (79%), v Republiki Srbski (in distriktu Brčko) manj kot tretjina (30%), medtem ko ZDA kot krivca za vojno vidi 30% vprašanih v Federaciji BiH ter 57% vprašanih v Republiki Srbski (in distriktu Brčko).
Razširitev vojne izven meja Ukrajine in dvig cen kot glavni skrbi
Anketirancem smo ponudili več različnih skrbi, ki se porajajo med prebivalci, vsak anketiranec je lahko izbral do tri možne odgovore, anketirance smo pri tem naprosili, da jih razvrstijo po pomembnosti. V Sloveniji je bil na prvo mesto postavljen strah pred razširitvijo vojne na področja izven Ukrajine (20%), več kot desetina vprašanih pa je na prvo mesto postavila še dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (13%), možnosti sevanja zaradi uporabe jedrskega orožja ali poškodb reaktorjev (13%), ter dvig cen hrane zaradi osnovnih surovin, kot je pšenica (12%) in še dodatno povišanje cen energentov (11%). Gledano v celoti (seštevek vseh odgovorov) je vrstni red podoben, na prvem mestu ostaja strah pred razširitvijo vojne na področja izven Ukrajine (48%), ostale štiri zgoraj navedene skrbi pa našteva skupno med 34% in 38% vprašanih.
Na Hrvaškem je na prvem mestu najpogosteje navedena skrb pred možnim sevanjem (24%), sledi skrb pred razširitvijo vojne izven meja Ukrajine (19%). Ti dve skrbi sta na prvih dveh mestih tudi v skupnem seštevku vseh odgovorov, le vrstni red se zamenja, razširitev vojne skupaj navaja 49% vprašanih, skrb pred možnostjo sevanja pa 48%. Sledita skrb pred dodatno podražitvijo energentov (36%) ter dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (33%).
V Srbiji je prav tako na prvem mestu najpogosteje navajana skrb pred razširitvijo vojne izven meja Ukrajine, a v nekoliko manjši meri kot v ostalih državah (15%), nato sledijo isti odgovori kot v Sloveniji in na Hrvaškem. Med srbsko javnostjo je sicer opazno višja skrb nad posledicami vpliva mednarodnih sankcij na domače gospodarstvo (10%) ter vpliv na inflacijo (10%). V skupnem seštevku vseh odgovorov je na prvem mestu skrb pred dodatnim povišanjem cen energentov (42%) in pred dvigom cen hrane (39%), sledi skrb pred razširitvijo vojne (38%) ter vpliv na inflacijo (34%) ter možnosti sevanja (30%).
Glavna skrb v BiH je dvig cen hrane (54%), a na prvem mestu se najpogosteje navajajo morebitni novi konflikti v tej državi, to na prvo mesto postavlja več kot petina vprašanih, razlik med obema entitetama v tem primeru ni. Negativni vpliv sankcij na domače gospodarstvo najbolj skrbi javnost v Srbiji (skupaj 21%), sledi Slovenija (17%), na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je takšnih desetina. Velika begunska kriza v naši neposredni bližini se kot skrb najpogosteje navaja v Sloveniji (skupaj 19%), sledi Hrvaška (15%), v Srbiji ter Bosni in Hercegovini to skrb navaja manj kot desetina vprašanih (8%).
###
Dostop do podatkov
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 4.-6.3., n=517 (SLO, BIH), n=505 (SRB), n=535 (HRV); Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v regiji zahodnega Balkana. Rezultati so reprezentativni za posamezno spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
- 01/ 420 49 00
- [email protected]
- www.valicon.net
- @valicongroup
