Večina je prepričana da je novi val okužb že tukaj, pričakovanja pa so podobna kot za prejšnji val.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Večina kazalcev doživljanja epidemije se je občutno poslabšala, a je v primerjavi z obdobjem, ko smo imeli podobno epidemiološko situacijo, doživljanje epidemije precej manj negativno.
V tokratni meritvi ugotavljamo, da se je večina kazalcev občutneje poslabšala, oziroma opažamo še dodaten porast pesimizma in (še) bolj negativno doživljanje razmer. Več je tudi zaskrbljenosti, spet pa se je povečal interes za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo. Glede na poslabševanje epidemiološke situacije in obdobje v katerem se večina ljudi vrača z dopustov, gre za pričakovan razvoj dogodkov, a je po drugi strani doživljanje epidemije precej drugačno kot lani, v času podobne epidemiološke situacije. Ko smo glavne kazalce doživljanja epidemije primerjali z meritvami oktobra lani, ko je bilo število okužb podobno kot v tem trenutku, smo namreč zaznali precej manj pesimizma in zaskrbljenosti kot takrat, a po drugi strani tudi precej podobno osebno doživljanje razmer, ki ostaja daleč od normalnosti, oziroma obdobja pred pojavom virusa. Sodeč po indeksih potrošnje in finančnega stanja, se je v letošnjem letu precej popravila tudi gospodarska situacija, kljub temu pa smo ukrepom za omejevanje širjenja virusa in vladi precej bolj nenaklonjeni kot oktobra lani. Stopnja zaupanja v delo vlade na področju spopadanja z epidemijo, je trenutno namreč na eni od najnižjih točk odkar izvajamo raziskavo.
- Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je padel na vrednost -16, kar je za 6 odstotnih točk nižje kot v pretekli meritvi. Oktobra lani, tik pred razglasitvijo epidemije, je ta indeks dosegel vrednost -21, kar kaže dokaj podobno osebno doživljanje razmer. Če podrobneje pogledamo posamezne odgovore, ki opisujejo osebno doživljanje epidemije vidimo, da večina (slaba polovica, oziroma podoben odstotek kot oktobra) situacijo še vedno doživlja kot »neprijetno in utrujajočo«. Nekoliko bolj so opazne razlike pri odstotku tistih, ki situacijo opisujejo kot »normalno, glede na nove razmere« (takih je trenutno 18%, oktobra lani 13%). Je pa po drugi strani tokrat tudi nekoliko več takih, ki situacijo dojemajo kot povsem brezupno (5%, oktobra lani 3%), kar kaže tudi na to, da med prebivalci očitno obstajajo precejšnje razlike pri soočanju z epidemijo, tako trenutno, kot na dolgi rok.
- Tudi indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše kaže, da se je doživljanje situacije občutneje poslabšalo. V primerjavi s preteklo meritvijo je namreč padel za 16 odstotnih točk in dosegel vrednost -28. Podoben padec smo izmerili aprila, pred tem pa smo upad optimizma zaznali še januarja in oktobra lani, ko je bil ta indeks precej boj negativen. Ob podobni epidemiološki situaciji je indeks normalnost takrat dosegel vrednost -82. To po eni strani kaže, da je doživljanje epidemije s časom postalo manj intenzivno, po drugi stran pa verjetno lahko pričakujemo tudi dodatno poslabšanje v doživljanju razmer, ko bo minila poletna in dopustniška brezskrbnost.
- Da se počasi spet soočamo s krizno situacijo, kaže tudi indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi. Ta je tokrat dosegel vrednost 18, kar je za sedem odstotnih točk več, kot v začetku avgusta. Po drugi strani pa je tudi tukaj precej očitna razlika z oktobrom lani, ko je ta indeks dosegel vrednost 43.
- Tokrat smo z oktobrskimi meritvami primerjali tudi stopnjo strogosti ukrepov, ki je izračunana kot razlika med deležem tistih, ki odgovarjajo da so ukrepi prestrogi, ter tistih, ki odgovarjajo da so preblagi in stopnjo zaupanja v vlado, ki je izračunana kot razlika med deležem odgovorov zelo / bolj zaupam in bolj ne / sploh ne zaupam vladi. Tako ukrepom kot vladi, smo bolj nenaklonjeni kot v začetku drugega vala, a je razlika precej manjša pri dojemanju strogosti ukrepov, kjer z vrednostjo 22 trenutno beležimo več takih, ki ukrepe dojemajo kot prestroge (oktobra lani 11). Razlika med zaupanjem v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa lani oktobra in v tem trenutku, pa je precej večja, saj z vrednostjo -50 trenutno beležimo eno nižjih stopenj zaupanja.
- Indeks finančnega stanja, ki predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem, je tokrat dosegel vrednost 15, kar je malenkost več kot v pretekli meritvi in ena od višjih vrednosti, odkar izvajamo to raziskavo. Tudi Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem, oziroma znižanjem potrošnje je na visokem nivoju, oziroma je z vrednostjo -7 dosegel najvišjo vrednost odkar izvajamo raziskavo. Oba indeksa tako kažeta, da je gospodarska situacija precej boljša kot v začetku drugega vala, ko je indeks finančnega stanja dosegel vrednost-9, indeks potrošnje pa -25.
- Tokrat opažamo tudi občutno več interesa za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo. Indeks spremljanja epidemije, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, občasno ali pa ga sploh ne spremljajo, je namreč po večjem padcu v pretekli meritvi tokrat dosegel vrednost 38.
Realizirana in izražena namera ostaja pod 70%
V pretekli meritvi smo zaznali tudi večji upad namere cepljenja, ki tudi tokrat ostaja na podobno nizki ravni. Seštevek deleža že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili, namreč znaša 63%. Podobno kot prejšnjič, je tudi razmerje med že cepljenimi (dobra polovica anketirancev) in temi, ki bi se zagotovo cepili (3%) oziroma bi se verjetno cepili (6%). Nekoliko več je tokrat takih, ki se verjetno ne bodo cepili (17%), nekoliko manj pa takih, ki se zagotovo ne bi cepili (20%). Skladno s tem na podobnem nivoju ostaja tudi minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let, ki dosega vrednost 69%%, nekoliko višja pa je maksimalna stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let, ki je iz 77% ponovno zrasla na 80%.
Večina je prepričana da je novi val okužb že tukaj, pričakovanja podobna kot za prejšnji val
Tokrat smo preverjali tudi kakšna so pričakovanja glede nadaljnjega razvoja širjenja virusa, pri čemer je večina prepričana, da je novi val okužb že tukaj (38%) ali pa bo nastopil jeseni (38%). Le desetina je mnenja da bo četrti val okužb nastopil kasneje kot oktobra, pri čemer ga 8% vprašanih napoveduje za konec leta, 2% pa v začetku prihodnjega leta. 13% vprašanih odgovarja, da četrtega vala okužb verjetno (6%) ali zagotovo (7%) ne bo.
Ko smo anketirance povprašali kako intenziven bo po njihovem mnenju tokratni val okužb, je večina (44%) odgovorila, da bo primerljiv s prejšnjimi. Slaba tretjina odgovarja da bo blažji (23% bo verjetno blažji, 9% bo precej blažji), slaba četrtina pa da bo hujši (19% bo verjetno hujši, 5% bo precej hujši).
Velika večina prav tako pričakuje vnovično zaostrovanje ukrepov, pri čemer je dobri dve petini vprašanih mnenja, da se bo to zgodilo že septembra (16% jih meni da v začetku septembra, 28% pa da v drugi polovici septembra). Slaba četrtina pričakuje zaostrovanje ukrepov oktobra, preostali pa menijo da ga lahko pričakujemo novembra (7%), kasneje (8%), oziroma, da ga sploh ne bo (17%).
Podobno večina (59%) pričakuje podobno stroge omejitve javnega življenja kot v preteklosti, dobra petina meni da bodo omejitve manj stroge, desetina pa, da bodo bolje stroge. Podoben delež vprašanih (9%) je mnenja tudi, da omejitev javnega življenja ne bo. Po letu in pol od pojava virusa smo se tako očitno veliko naučili ne le o virusu samem, ampak tudi o tem kaj le-ta pomeni za naše vsakdanje življenje. Med tem ko smo maja lani o virusu večinoma še razmišljali kot o prehodni zadevi, ki bo trajala le nekaj mesecev, je že oktobra lani večina trajanje izrednih razmer ocenila na pol leta ali več. Podobno tako na podlagi preteklih izkušenj večina sklepa tudi o trenutnem poteku razvoja dogodkov.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 20.-22. avgust 2021, n=521; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup