Večji vpliv koristi cepljenja med razlogi za, med razlogi proti ni večjih sprememb.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Realizirana in izražena namera cepljenja se približuje 70%, Minimalna dosegljiva stopnje precepljenosti prvič presegla 70%.
Tokratna meritev kaže, da se je namera cepljenja od zadnje meritve še nekoliko povzpela in dosegla 68% (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili). Poleg višjega deleža cepljenih, je nekoliko več tudi takih, ki se bodo zagotovo cepili (7%, pred dvema tednoma 5%). Se je pa na ta račun očitno znižal delež teh, ki bi se verjetno cepili (tokrat je takih 7% vprašanih, pred dvema 9%). Delež teh, ki se verjetno ne bodo cepili ostaja enak kot pred dvema tednoma, delež teh, ki se zagotovo ne bodo cepili pa je za dve odstotni točki nižji, tako odgovarja 19% vprašanih. Minimalna dosegljiva stopnje precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let je tako v primerjavi z dvema tednoma nazaj še nekoliko narasla in z 72% sploh prvič, odkar izvajamo raziskavo, presegla 70%, maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti pa tokrat znaša 81%.
Novi motivatorji za cepljenje, razlogi proti se ne spreminjajo
V tokratni meritvi smo zopet preverjali, kaj je za cepljenje motiviralo tiste, ki so se že cepili oziroma se zagotovo bodo, ter kaj so zadržki pri neodločenih in tistih, ki so odločeni, da se ne bodo cepili. To smo preverjali z metodo vprašanja odprtega tipa, pri katerem anketiranci sami navajajo razloge, te pa kasneje združimo v vsebinsko sorodne skupine odgovorov. Med že cepljenimi še vedno prevladujejo odgovori, da gre za zaščito pred boleznijo oz. okužbo (40%) ter zaščita drugih (26%), tak odgovor navaja za štiri odstotne točke več že cepljenih, kot pred dvema mesecema. Sledijo potovanja in možnost prehajanja meja brez omejitev (11%), delež je za štiri odstotne točke nižji kot pred dvema mesecema.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, je prav tako na prvem mestu zaščita pred boleznijo (dobra petina), se pa glede na meritev pred dvema mesecema pojavlja nov odgovor in sicer »manj omejitev za cepljene«, v večji meri kot pred dvema mesecema se pojavlja še odgovor »zaščita pred hujšim potekom bolezni«. Ključna sporočila o pomembnosti in koristih cepljenja očitno počasi vendarle prodirajo do tistih, ki še niso cepljeni, a le med tistimi, ki že sicer izražajo gotovo namero cepljenja.
Med v celoti odločenimi proti cepljenju ni večjih sprememb pri navajanju razlogov proti. Prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (30%), ki mu ne zaupajo (28%), ali pa menijo, da ne sodijo v rizično skupino (15%). Desetina med njimi jih ne verjame v koronavirus (10%). Prvi trije odgovori prevladujejo tudi v skupini, ki se bolj verjetno ne bo cepila, se pa ta od povsem odločenih razlikuje v tem, da med njimi skoraj ni takšnih, ki ne ni verjeli v koronavirus, je pa zato toliko več tistih, ki kot razlog za odklanjanje navajajo strah pred stranskimi učinki.
Strah pred stranskimi učinki oziroma strah na sploh pa sta sicer najpogosteje navajana razloga tudi med tistimi, ki pravijo, da se sicer verjetno bodo cepili.
Ocena pomena precepljenosti najvišja za zaposlene v zdravstvenem sektorju
V pretekli meritvi smo že preverili naklonjenost oz. nasprotovanje obveznemu cepljenju. Spomnimo, obvezno cepljenje v celoti (21%) ali vsaj deloma (20%) podpirata dve petini vprašanih, nasprotuje mu večina, 53% vprašanih, med njimi štiri petine v celoti, ena petina deloma. V tokratni meritvi smo preverjali oceno pomembnosti precepljenosti ter naklonjenost oz. nasprotovanje obveznemu cepljenju, za posamezne poklicne skupine. Anketiranci ocenjujejo, da ima daleč največji pomen ustrezna precepljenost med zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah, tako meni več kot tri četrtine vprašanih. Za to poklicno skupino je najvišje tudi strinjanje z obveznostjo cepljenja, a je mnenje deljeno približno točno na polovico (49% za, 51% proti). Sledi ocena za zaposlene v vrtcih (pomembnost 66%, obvezno za 41%, proti 59%). Podobno visoko kot za zaposlene v vrtcih pomembnost precepljenosti anketiranci ocenjujejo tudi za zaposlene v trgovinah in drugih osebnih storitvah, ter za zaposlene v šolstvu, za slednje je tudi razmerje med podporo in nasprotovanjem obveznosti cepljenja enako kot za zaposlene v vrtcih, medtem ko je za zaposlene v trgovinah in v drugih osebnih storitvah precej nižje, 33% za in 67% proti.
Doživljanje trenutne situacije nekoliko boljše, pesimizem se krepi
Tokratna meritev kaže, da se je osebno doživljanje sicer nekoliko izboljšalo, a še naprej beležimo padec optimizma. Trenutno doživljanje situacije je tako na podobni ravni kot v začetku poletja, a po drugi strani tokrat opažamo tudi občutno manj optimizma glede razvoja dogodkov, kot takrat.
- Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je tokrat dosegel vrednost 1, kar je za 11 odstotnih točk več kot pred dvema tednoma. V primerjavi s preteklo meritvijo, se je tako situacija očitno nekoliko popravila, oziroma je osebno doživljanje razmer trenutno podobno kot je bilo junija.
- Nekoliko je padel tudi indeks zaskrbljenosti, ki je dosegel vrednost 15 (pred dvema tednoma 19), kar pa je še vedno precej več kot pred mesecem dni, ko je razlika med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi znašala 6 točk.
- Po drugi strani indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, še naprej pada. V primerjavi z dvema tednoma nazaj, ko smo izmerili velik padec tega indeksa, je tokrat padel še za dodatnih 8 točk in po daljšem času padel pod 0, na -3.
- Po tem, ko smo pred dvema tednoma opazili povečan interes za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo, oziroma višji indeks spremljanja epidemije, je ta tokrat spet nižji. Indeks, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, občasno ali pa ga sploh ne spremljajo tokrat znaša 32 točk, kar je za 10 točk manj kot pred dvema tednoma in podoben rezultat kot smo ga izmerili konec junija.
- Se je pa tokrat ponovno povzpel indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem, oziroma znižanjem potrošnje in tokrat znaša -9. Rezultat je po več nihanjih spet podoben kot konec maja, ko je ta indeks po daljšem obdobju precej nizkih vrednosti prvič dosegel vrednost -10. Indeks finančnega stanja, ki predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem, je tokrat po drugi strani spet nekoliko nižji kot pred dvema tednoma (5), oziroma je prav tako dosegel podobno vrednost kot konec junija.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 23.-25. julij 2021, n=540; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
