Proti noveli zakona glasovali tudi nekateri volivci SDS in NSi.
Nedeljski referendum je zaznamovala ena najvišjih udeležb na referendumih v samostojni Sloveniji. Če ne upoštevamo referenduma o zavarovalnicah, ki je potekal istočasno s predsedniškimi volitvami 2007, je bila višja le še udeležba na referendumih o vstopu v EU oziroma NATO leta 2003. Eno ključnih vprašanj tako je, kdo oziroma od kod prihajajo novi volivci, pa tudi, ali je šlo v primeru glasov PROTI hkrati tudi za glas proti vladi.
Strukturna sprememba volivcev glede na zadnje parlamentarne volitve
Čeprav se je volilna udeležba na dan volitev odvijala dokaj podobno kot na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko so te potekale v podobnem letnem času, pa je med takratno udeležbo in udeležbo na referendumu o noveli zakona o vodah ključna strukturna razlika v starosti. Leta 2018 smo prvič zaznali premik v udeležbi pri najmlajših volivcih, takrat je bila udeležba v starostni skupini od 18 do 24 let značilno višja, kot v tej starostni skupini štiri leta pred tem, na državnozborskih volitvah 2014 (ki so potekale skoraj na isti datum kot referendum preteklo nedeljo). A ne glede na to je razmerje med najstarejšimi volivci, starimi nad 60 let, med katerimi je udeležba tradicionalno najvišja, in najmlajšimi, ostalo enako, to je 1,8 : 1 – med najstarejšimi volivci je bila udeležba torej še vedno skoraj dvakrat višja kot med najmlajšimi. To razmerje se je preteklo nedeljo korenito spremenilo. Preteklo nedeljo je bila udeležba med najmlajšimi volivci namreč še nekoliko višja (sorazmerno glede na to, da je udeležba na referendumih v povprečju nižja kot na volitvah), med najstarejšimi pa je bila ta nižja kot običajno – razmerje se je tako iz 1 : 1,8 z volitev v DZ 2014 in 2018 znižalo na vsega 1 : 1,3. Povedano drugače, med najstarejšimi je bila udeležba le še za 30% višja kot med najmlajšimi volivci.
Udeležba na volitvah kot generacijski fenomen
Starost pa z udeležbo ni povezana premo sorazmerno, kot bi lahko sklepali iz zgornje ugotovitve. Med najstarejšimi, torej predstavniki generacije t.i. »baby-boomerjev«, je bila udeležba, kot rečeno, še vedno nadpovprečna, med najmlajšimi (generacija Z) pa povprečna. Udeležba je bila povprečna tudi med predstavniki generacije X, opazno podpovprečna pa med predstavniki generacije Y, kar smo sicer opazovali tudi že na volitvah v DZ v letih 2014 in 2018. Lahko bi rekli, da se je v nedeljo vzpostavil nekakšen medgeneracijski most med najmlajšo, ter obema starejšima generacijama, medtem ko generacija vmes, generacija Y, predstavlja nekakšno vrzel v udeležbi.
Podrobnejši pogled v starostno strukturo namreč kaže na obratno sorazmerje znotraj starostne skupine med 18 in 44 let. Med najmlajšimi, med 18 do 24 let, je bila udeležba na ravni nacionalnega povprečja, nato pa prične upadati. V starosti med 25 in 29 let je udeležba že podpovprečna, nižja je za dobro desetino glede na nacionalno povprečje in pada z naraščanjem starosti, vse do starostne skupine od 40 do 44 let, torej med volivci, rojenimi v letih 1977-1981. V tej starostni skupini je bila udeležba kar za tretjino nižja od nacionalnega povprečja. V skupini rojenih med 1982 in 1986, torej starimi med 35 in 39 let, je udeležba še vedno občutno nižja, oziroma za slabih 30% nižja glede na nacionalno povprečje, za dobro petino je nižja tudi še med volivci, rojenimi med leti 1987 in 1991, torej starimi med 30 in 34 let.
Mobilizacija netipičnih volivcev
Med udeleženci referenduma je bila petina takšnih, ki se niso udeležili državnozborskih volitev junija 2018, dobra tretjina se ni udeležila volitev v evropski parlament maja 2019, dobra četrtina pa ne volitev prvega kroga predsedniških volitev oktobra 2017. Med udeleženci referenduma je bilo dobri dve tretjini takšnih, ki zase pravijo, da se tudi sicer udeležujejo parlamentarnih volitev, slabo tretjino pa so predstavljali tisti, ki zase pravijo, da se o udeležbi na parlamentarnih volitvah odločajo »vsakič posebej, odvisno od okoliščin« (28%), oziroma, da se parlamentarnih volitev ne udeležujejo (3%). Gledano z druge strani, se je referenduma udeležila ena osmina takšnih, ki sicer zase pravijo, da se parlamentarnih volitev ne udeležujejo (ti sicer predstavljajo dobro desetino populacije med 18 in 75 let).
Udeležba pretežno levo – levosredinska, glasovi proti tudi med podporniki vladnih strank
Glede na politično usmeritev (gre za samo-opredelitev anketiranca na osnovi vprašanja: »V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe?«) so dve tretjini udeležbe predstavljali volivci, ki sebe uvrščajo med leve oz. levo-sredinske volivce. Razmerje v populaciji od 18 do 75 let je sicer 54:46 v korist leve oz. levo-sredinske usmeritve. Gledano z druge strani, je bila tako udeležba med levo oz. levo-sredinsko usmerjenimi za dobro petino višja od nacionalnega povprečja. Udeležba je bila najvišja in izrazito nadpovprečna med tistimi, ki bi sicer preteklo nedeljo, če bi bile volitve, podprli Levico, SD, SMC, SAB in LMŠ, najnižja pa med podporniki SNS, SDS In Piratske stranke.
Podobno, a ne povsem, je pri rezultatu – med podporniki Levice, LMŠ, SAB, SMC ter DeSUS in Piratske stranke, nismo v vzorcu zajeli niti enega, ki bi glasoval ZA zakon, nadpovprečno so PROTI glasovali tudi podporniki SD, SNS, Dobre države in Zelenih. Večinsko so PROTI glasovali tudi podporniki SLS, med podporniki NSi je rezultat dokaj izenačen, zakon pa so v največji meri podprli podporniki SDS, a tudi med njimi jih je PROTI glasovala dobra tretjina.
Glede na samo-opredeljeno politično usmeritev so praktično vsi, ki se opredeljujejo kot levo oz. levo-sredinski, glasovali PROTI zakonu. Med tistimi, ki se opredeljujejo kot desno oz. desno-sredinski – in so se udeležili referenduma, je glas PROTI prav tako prevladal, tako je namreč glasovalo 61% vprašanih, 39% jih je zakon podprlo.
»Rezultat kaže na to, da na desno-sredinskem polu podpora zakonu še zdaleč ni bila samoumevna, kar je verjetno tudi eden od razlogov za nižjo udeležbo s tega dela političnega spektra. Zgovorna je tudi tretjina glasov PROTI, med siceršnjimi podporniki stranke SDS, od koder sicer prihaja predlog novele zakona, ki so se referenduma udeležili. Predlog novele zakona o vodah torej ni polariziral političnega prostora po običajni ločnici levo-desno oz. med podporniki vlade in opozicije, temveč je na eni strani tako rekoč plebiscitarno mobiliziral in poenotil levo-sredinski pol volivcev, na desni strani pa razdelil volivce na tri tabore – abstinente, podpornike in nasprotnike zakona. Ker je bil rezultat tako močno enostranski, tudi ni veliko odstopanj med socio-demografskimi skupinami, a smo vendarle zaznali tri odstopanja – zakon so v nekoliko večji meri podprli moški, prebivalci iz ruralnih delov Slovenije ter prebivalci iz pet ali več članskih gospodinjstev,« je poudaril Andraž Zorko iz Valicona.
Del volivcev je z glasom PROTI glasoval tudi proti trenutni vladi
Kmalu po razglasitvi rezultata referenduma se je v javnosti pojavilo vprašanje, ali in v kolikšni meri je šlo v nedeljo tudi ali predvsem za glasovanje proti aktualni vladi, zato smo preverili tudi ta vidik glasovanja.
Med volivci, ki so z veliko večino zavrnili novelo zakona o vodah, jih je 44% odgovorilo, da je njihov glas PROTI predstavljal predvsem nasprotovanje zakonu, 6% pa, da je šlo predvsem za glas proti aktualni vladi, medtem ko jih je 48% odgovorilo, da je šlo za »oboje, v določeni meri«. Pri več kot polovici glasov PROTI je šlo torej vsaj do določene mere tudi za glas proti aktualni vladi.
Na drugi strani je med tistimi, ki so glasovali ZA zakon, večina (61%) odgovorila, da je šlo za podporo zakonu, slaba desetina (8%), da je šlo predvsem za podporo aktualni vladi, slabih 30% pa, da so na referendumu glas ZA oddali tako v podporo vladi kot v podporo zakonu.
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava Politikon, 12.-13. julij 2021, n=2.014; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Rezultati so bili dodatno uteženi glede na udeležbo in razultat referenduma.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
