Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Delo od doma bolj izrazito v prvem valu
Na osnovi rezultatov preteklih meritev smo pripravili oceno, kako se je spreminjal delež zaposlenih oz. delovno aktivnih (vključeni so torej tudi samostojni podjetniki, obrtniki in kmetovalci), ki so svoje delo v celoti opravljali od doma. Ocene so izvedene iz različnih, a dovolj podobnih vprašanj, da jih lahko primerjamo:
- Ocena deleža dela od doma pred epidemijo je pridobljena iz odgovorov na vprašanje »Kaj pa vaše fizično delovno mesto, kaj od spodaj navedenega najbolje opisuje vaš položaj…«, pri katerem je bil eden od možnih odgovorov tudi »Že prej sem delo opravljal od doma«. Ta odgovor je v zadnjem tednu marca 2020 izbralo 2% vprašanih.
- Odgovor »Delo po novem v celoti opravljam od doma« je osnova za oceno deleža zaposlenih, ki so delo v celoti opravljali od doma v začetku epidemije. Uporabili smo povprečni delež tega odgovora v obdobju od 23. marca do 4. maja 2020, ta znaša 22%.
- Za oceno drugega in tretjega vala smo uporabili vprašanja, ki so bila prvič uporabljena v raziskavi, ki je bila izvedena v sodelovanju z Mladimi zdravniki in ekipo Sledilnika Covid-19 sredi novembra lani. Identično vprašanje je bilo uporabljeno tudi v zadnji meritvi pretekli vikend. Za to obdobje je uporabljen delež delovno aktivnih, ki so na vprašanje »V zadnjih 7 dneh sem…« odgovorili z »ves čas delal od doma«. Za teden med 9. in 13. novembrom 2020 je ta delež znašal 16%, za teden med 29. marcem in 2. aprilom 2021 pa 11%.
V tretjem valu občutno več zaposlenih in delovno aktivnih, ki delo v celoti opravijo na delovnem mestu
Čeprav je vlada v nedeljo, 28. marca, pozvala vse, ki to lahko storijo, da v čim večji meri delajo na daljavo oz. od doma, se temu pozivu večina ni odzvala, saj je v tednu, ki je sledil temu pozivu, delo na delovnem mestu v celoti opravljalo 66% zaposlenih, medtem ko je bilo na vrhuncu drugega vala sredi novembra 2020 takšnih precej manj, natanko 50%. V zadnjem tednu tretjega vala je tako manj takšnih, ki delo v celoti opravljajo od doma (11%, v drugem valu 16%), manj je tudi takšnih, ki delo delno opravljajo od doma, delno pa na delovnem mestu (10%, v drugem valu 14%), pa tudi takšnih, ki so doma iz drugih razlogov (bolniški stalež, varstvo otrok, …), takšnih je bilo v drugem valu 20%, zdaj jih je za tretjino manj, 13%. Novembra je bilo tako, iz tega ali onega razloga, doma več kot tretjina zaposleni (36%) zaposlenih, v tretjem valu le še manj kot četrtina, 24%.
Še šestina bi jih lahko delala od doma, a tega ne more ali noče
Pri vseh tistih, ki so odgovorili, da delo vsaj delno opravljajo na delovnem mestu, smo preverili tudi, zakaj so v zadnjih sedmih dnevih hodili na delovno mesto. Podobno kot novembra lani je dobre tri četrtine vprašanih odgovorilo, da se njihovega dela »ne da opravljati od doma zaradi narave dela« (78%), dodatnih 5% pa, da dela ne morejo opravljati od doma, »ker za to doma nimajo ustreznih pogojev«. Slaba desetina (9%) odgovarja, da bi bilo delo od doma za njih izvedljivo, vendar tega njihov delodajalec ne omogoča, 8% vprašanih pa, da bi bilo to možno, vendar »sem se na lastno željo odločil za delo na delovnem mestu«. Dobra šestina teh, ki ne delajo v celoti od doma, bi torej lahko delala od doma, pa tega ne more ali noče. Glede na podobno meritev novembra lani opažamo, da tokrat ni le več takšnih, ki delajo na delovnem mestu, temveč, da je tudi med navajanjem razlogov manj takšnih, ki menijo, da bi bilo delo na domu sicer možno. Čeprav smo v tokratni meritvi ponudili dodaten odgovor (»dela ne morem opravljati od doma, ker za to doma nimam ustreznih pogojev«) in primerjava ni povsem enakovredna, je tudi iz odgovorov na to vprašanje jasno razvidno, da je pripravljenost za delo od doma v tretjem valu opazno nižja kot je bila sredi drugega vala.
Delo od doma bolj pogosta praksa v zasebnem storitvenem sektorju
Opazna in statistično značilna razlika je tudi med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Javni sektor je v raziskavi definiran kot »zaposlen-a v javni upravi, zavodu, nevladni organizaciji«, zasebni pa je ločen na »storitve« in »proizvodnjo ali kmetijstvo«. Za primerjavo smo iz zasebnega sektorja uporabili le prve, torej zaposlene v storitvah. Čeprav gre pri tem podatku za samoopredelitev in je uvrstitev torej odvisna od presoje anketiranca, pa primerjava z uradnimi podatki kaže, da so deleži zelo podobni deležem v populaciji, torej da gre tudi v tem pogledu za reprezentativno sliko. Delo je na delovnem mestu v celoti opravljalo 71% zaposlenih v javnem sektorju in 58% zaposlenih v zasebnem storitvenem sektorju (razlika je statistično značilna). Ena šestina zaposlenih v javnem sektorju je v tednu pred zaprtjem javnega življenja delno delala od doma, delno pa na delovnem mestu (v zasebnem storitvenem 12%). V celoti je delo od doma opravljala ena šestina zaposlenih v zasebnem storitvenem sektorju (16%), v javnem sektorju pa takšnih skoraj nismo zaznali (podatek je sicer 1%, a predstavlja zgolj še enega anketiranca, zato ga ne izpostavljamo). Iz drugih razlogov je doma ostala dobra desetina zaposlenih v javnem sektorju ter 14% zaposlenih v zasebnem storitvenem sektorju. Skupaj je bilo tako zaradi dela od doma ali drugih razlogov doma 30% zaposlenih v zasebnem storitvenem in 12% zaposlenih v javnem sektorju.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
Sporočilo za javnost je na voljo tukaj.
Slikovni material je dostopen na spodnjih povezavah:
Slika 1: Ocena deleža zaposlenih, ki so svoje delo v celoti opravljali od doma
Slika 2: Razlika med drugi in tretjim valom
Slika 3: Razlogi za odhajanje na delo na delovnem mestu
Slika 4: Razlike med javnim in zasebnim storitvenim sektorjem
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 1.-4. april 2021, n= 500, Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
