Z raziskavo #Novanormalnost v družbi Valicon spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Prva meritev je bila izvedena 11.-12. marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije v Sloveniji, ter nekaj dni pred prvo uradno potrjeno smrtno žrtvijo bolezni Covid-19. V tednu, ko mineva eno leto od prvi potrjenih okužb v Sloveniji, v sodelovanju z RTV MMC objavljamo najbolj zanimive rezultate raziskave #Novanormalnost iz časov začetka epidemije marca in aprila lani, ter konec februarja in v začetku marca letos, ko se je število potrjenih okužb po daljšem času nekoliko umirilo, s tem pa so se pričeli sproščati tudi določeni ukrepi vlade za preprečevanje širjenja virusa. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Ocena ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa in za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije, je eden od indikatorjev odzivanja javnosti, ki se je v času enega leta najbolj spremenil.
Hitro spreminjajoče se odzivanje javnosti na strogost ukrepov
Strogost veljavnih ukrepov merimo od samega začetka raziskave #Novanormalnost. V dnevih tik pred razglasitvijo epidemije in tik pred menjavo vlade, je bila ocena strogosti ukrepov najbolj kritična v pozitivno smer, torej, da so ukrepi premalo strogi – takrat je tako menila več kot polovica vprašanih, 55%. Prestrašenost je bila na visoki ravni, nekaj dni zatem, torej že v času vlade Janeza Janše, natančneje 18.-19. marca, je bilo takšnega mnenja že več kot 60% vprašanih. A že pred koncem meseca, ko so bili v veljavi novi ukrepi, je prestrašenost popustila, takrat je več kot polovica vprašanih menila, da so ukrepi »ravno pravšnji«. A zadovoljstvo ni trajalo dolgo. Že v začetku aprila se je opazno pričel dvigovati delež tistih, ki so menili, da so ukrepi prestrogi, konec aprila je bilo takšnih že 45%. S sproščanjem ukrepov in padanjem števila okuženih, se je umirila tudi kritičnost. A tudi to ni trajalo dolgo, že konec junija se je namreč zopet dvignil delež tistih, ki so menili, da so ukrepi premalo strogi, na relativno visoki ravni je ta delež vztrajal vse do konca avgusta, ko so se ukrepi pričeli zaostrovati. Skladno s tem je ponovno začel rasti delež tistih, ki so ukrepe ocenjevali kot prestroge, medtem ko je delež zadovoljnih z ukrepi ves ta čas počasi upadal, nad 50% je bil nazadnje sredi junija.
Leto dni po razglasitvi epidemije je slika popolnoma nasprotna od tiste iz prve meritve: polovica vprašanih ukrepe ocenjuje kot prestroge, dobra petina kot premalo stroge, dobra četrtina kot ravno pravšnje. Iz opisane dinamike lahko sklenemo dvoje. Prvič, javnost je tako spomladi, kot poleti, pričakovala zaostritev ukrepov veliko prej, kot jih je vlada dejansko zaostrovala, enako pa nato velja v smeri sproščanja, in drugič, javnost je glede strogosti nekje od jeseni, še posebej pa od decembra lani dalje, izrazito bolj razdvojena, kot je bila v prvem delu epidemije spomladi.
Padajoča ocena ustreznosti ukrepov za blažitev gospodarskih posledic
Dinamika ocenjevanja ukrepov vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo, je nekoliko drugačna. V tem primeru je delež tistih, ki menijo, da so ti ukrepi »deloma ustrezni, deloma neustrezni«, ves čas bolj ali manj enak in se giblje, večji del leta, nad 50%. A v tem času se je obrnilo razmerje med tistimi, ki menijo, da so ti ukrepi bolj ustrezni, in tistimi, ki so nasprotnega mnenja. Če je bil konec marca lani, ko smo to vprašanje zastavili prvič, delež zadovoljnih z ukrepi blizu 50%, je leto dni kasneje takšnih le še 15%. Dlje kot epidemija traja, bolj kot se kažejo njene gospodarske posledice, manj je takšnih, ki ukrepe za blažitev posledic ocenjujejo pozitivno. Na drugi strani je bila kritičnost do teh ukrepov konec marca lani relativno nizka – le 5% vprašanih je takrat menilo, da so neustrezni, zadnji vikend je delež teh – in tako je že od sredine decembra lani – višji od tretjine in znaša 36%. Nezadovoljnih z ukrepi vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo je torej več kot še enkrat toliko kot zadovoljnih, kar predstavlja nov izziv za vlado na tem področju.
Zaupanje vladi v kontekstu upravljanja epidemije višje, kot je zaupanje tej instituciji nasploh
Konec avgusta lani smo pričeli spremljati tudi zaupanje vladi v kontekstu upravljanja z epidemijo. Vprašanje se glasi „Ne glede na to, ali podpirate aktualno vlado Janeza Janše ali ne – v kolikšni meri pa zaupate tej vladi pri sprejemanju odločitev in ukrepanju v zvezi z omejevanjem širjenja koronavirusa SARS-CoV-2?“. Stopnja zaupanja predstavlja absolutno razliko med seštevkom pozitivnih odgovorov (zelo ali bolj zaupam) ter seštevkom negativnih odgovorov (bolj ali sploh ne zaupam). Če je slednjih več, je stopnja zaupanja negativna. V začetku je bila ocenjena stopnja zaupanja v vlado na področju upravljanja z epidemijo sicer negativna (-27), a relativno visoka, glede na dolgoletno povprečje zaupanja v vlado nasploh (-67). Občutneje je zaupanje padlo decembra, dno pa doseglo v začetku januarja, ko je bilo na ravni siceršnjega zaupanja v vlado kot institucijo. Od takrat se zaupanje vladi v kontekstu upravljanja z epidemijo zvišuje, zadnji vikend je znašala -39.
Približno v istem času smo z raziskavo Ogledalo Slovenije, katere rezultati bodo objavljeni prihodnji teden, zaupanje vladi izmerili tudi v širšem kontekstu zaupanja v institucije nasploh. Tam je stopnja zaupanja vladi kot eni od institucij precej nižje, namreč -57. Na tej ravni vztraja od decembra 2018, ko se je po daljšem obdobju še nižje stopnje zaupanja ta prvič povzpela nad -60. To pomeni, da javnost tej vladi v kontekstu upravljanja z epidemijo zaupa bolj kot v kontekstu vodenja vlade nasploh. Med ostalimi institucijami, ki so v neposredni pristojnosti vlade, pa smo v zadnjem Ogledalu Slovenije zabeležili padec zaupanja v policijo (stopnja zaupanja +14, novembra 2019 +26), medtem ko zaupanje vojski ostaja na približno enaki ravni (+21, novembra 2019 +19). Zaupanje v institucijo predsednika RS se je v tem času prav tako občutneje znižalo in sicer iz +4 na -18, močno pa je zrastlo zaupanje v RTV Slovenija, iz -34 na -4, ter v Evropsko komisijo, iz -39 na -8. Občutneje je zaupanje v tem času zrastlo tudi zdravstvu, šolstvu in trgovinam oz. trgovskim podjetjem.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 4. – . 7. marec 2021, n=506; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
