Osebno doživljanje trenutne situacije v zvezi s širjenjem koronavirusa in življenjem v novih razmerah na najnižji ravni od začetka raziskave marca letos

Da so ukrepi za zajezitev premalo strogi, zdaj meni dve petini vprašanih

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Občutna sprememba v dojemanju trenutne situacije

Prvič, odkar z raziskavo #Novanormalnost spremljamo doživljanje situacije in posledic širjenja koronavirusa, je več kot polovica vprašanih osebno doživljanje situacije opisala negativno. Delež tistih, ki situacijo doživljajo kot »neprijetno, utrujajočo«, se je v tem obdobju praktično podvojil, iz 24% na 47%. To je najvišji doslej izmerjen delež, pred tem je bil najvišji delež 43%, izmerjen konec marca letos. Na drugi strani se je v tem času skladno s tem skoraj prepolovil delež tistih, ki situacijo dojemajo kot (dokaj) normalno, takšnih je danes le še dobra petina (22%), pred mesecem dni dve petini (41%). Za odgovor, da je situacija »sprejemljiva, nekako gre«, se je tokrat odločilo 24% vprašanih (pred mesecem dni 30%), kar je najnižja doslej izmerjena vrednost.

»Kako vi osebno doživljate trenutno situacijo v zvezi s širjenjem koronavirusa in življenjem v novih razmerah? Situacija je…?«

Dodaten porast pesimizma glede nadaljnjega razvoja dogodkov

Pred dvema tednoma smo zabeležili občuten porast deleža tistih, ki menijo, da gredo stvari na slabše. Čeprav se zaskrbljenost v zadnjih dveh tedni ni spremenila in ostaja na dveh tretjinah vprašanih (66%), pa je ocena, da gredo stvari v zvezi s širjenjem koronavirusa na slabše, zrastla še za nadaljnjih 15 odstotnih točk in znaša zdaj 70% – višja je bila le še v dnevih tik pred razglasitvijo epidemije (86%).

Največ skrbi pred dolgotrajnostjo trenutne situacije

Čeprav zaskrbljenost na sploh ostaja na isti ravni kot pred dvema tednoma – a občutno višji kot pred mesecem dni – se je v zadnjih dveh tednih fokus skrbi preusmeril. Najbolj pogosto izražena skrb je po novem »strah pred dolgotrajnostjo trenutne situacije«, ki jo izraža že skoraj dve tretjini vprašanih (63%). Čeprav je ta skrb ves čas vztrajala pri nad 50% vprašanih, pa je to sploh prvič, da je presegla 60%.

»Kako vi osebno doživljate zadnje dneve, v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji?«

Obrat v oceni ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa

Prvič po času tik pred uradno razglasitvijo epidemije je najbolj pogost odgovor, da so ukrepi »premalo strogi« (39%, pred razglasitvijo epidemije je sicer tako menilo 55% vprašanih). Rast glede na obdobje pred dvema tednoma je statistično značilna, takšen pa je tudi padec deleža tistih, ki menijo, da so ukrepi ravno pravšnji, ta zdaj znaša 36% (pred dvema tednoma 46%) in je na isti ravni kot marca, tik pred razglasitvijo epidemije. Da so ukrepi prestrogi, meni 26% vprašanih, tri odstotne točke več kot pred dvema tednoma, oziroma približno toliko, kot v prvi polovici meseca aprila. Ocena ukrepov vlade za ublažitev gospodarskih posledic se ni bistveno spremenila, še vedno večina vprašanih (57%) meni, da so deloma ustrezni, deloma neustrezni, dobra petina, da so bolj neustrezni (pet točk več kot pred dvema tednoma), druga petina pa, da so bolj ustrezni (dve točki manj kot pred dvema tednoma).

»Rezultati tokratne meritve kažejo, da smo priča novi prelomnici v doživljanju aktualnih razmer v zvezi s širjenjem virusa SAR-CoV-2 in predvsem posledic, ki jih imajo te za vsakdanje življenje. Pretekle štiri mesece lahko z vidika doživljanja razmer v javnosti razdelimo v štiri obdobja. Prvo obdobje, mesec marec, v času vzpona števila potrjeno okuženih v Sloveniji, tik pred in kmalu po razglasitvi epidemije, so zaznamovali visoka zaskrbljenost, strah in pesimizem, a predvsem slednja sta se kmalu po uradni razglasitvi epidemije pričela hitro umirjati. Drugo obdobje predstavlja mesec april, čas samo-izolacije, ki ga zaznamuje postopno zniževanje zaskrbljenosti na sploh, preusmeritev skrbi od zdravja h gospodarskim posledicam in rast deleža tistih, ki so ukrepe vlade za zajezitev širjenja virusa ocenjevali kot prestroge. Tretje obdobje sledi po odprtju občinskih mej konec aprila in traja do sredine junija. V tem času se je s sproščanjem ukrepov in zniževanjem števila okužb ustrezno zniževala zaskrbljenost, vedno več ljudi je nove razmere dojemalo kot vsaj delno normalne ali vsaj sprejemljive, povečeval se je delež tistih, ki so ocenjevali, da gredo razmere precej na bolje, zavela sta optimizem in sproščenost. Po 15. juniju sledi četrta faza, spodbujena s ponovno rastjo okužb. Dobesedno čez noč se je zaskrbljenost dvignila na raven meseca aprila, ocena nadaljnjega razvoja dogodkov celo na raven meseca marca. Kot kaže zadnja meritev, se očitno šele v tem obdobju soočamo z dejstvom, da virus in vse, kar ta nosi s seboj, predvsem v družbenem smislu, ni bil le ena epizoda letošnje pomladi, temveč, da gre za nekaj, kar bo trajalo. Gre za dokaj trd pristanek na realna tla, po mesecu maju in prvi polovici junija, ko se je ponovno odprlo javno življenje. Šele zdaj se kot družba zares soočamo s t.i. novo normalnostjo. Pred nami je poletje sprejemanja in prilagajanja na to novo realnost, ki za mnoge ne bo lahko. Kot namreč kažejo naše analize, prevladujejo v družbi trije segmenti – tisti, ki se čutijo zdravstveno ogrožene in so zato še posebej previdni, tisti, se počutijo finančno ogrožene in so previdni predvsem kot potrošniki, in tisti tretji, ki se ne čutijo ogrožene ne tako ne drugače, živijo ali se vsaj trudijo živeti kot običajno, verjetno pa so zato tudi malo manj dosledni pri spoštovanju uradnih pravil in priporočil NIJZ. Ti trije segmenti – v grobem predstavlja vsak približno eno tretjino – se dnevno srečujejo fizično ali virtualno. Gre za kolizijo treh precej različnih dojemanj nove realnosti, različnih pogledov in pričakovanj, iz katerih lahko izvirajo tudi morebitne napetosti in nesoglasja, zato bo tudi po tej plati naša družba v prihodnjih mesecih na svojevrstni zrelostni preizkušnji,« ocenjuje Andraž Zorko, partner v družbi Valicon.

###

Dostop do podatkov:

Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
https://docs.google.com/spreadsheets/d/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g/edit#gid=2060053169

Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/

###

Navajanje vira

Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 10.-13, julij 2020, n=566; Valicon.«

###

Metodološki podatki

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

###

O družbi Valicon

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

###

Več informacij

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup

Slikovni material in sporočilo za javnost najdete tudi na spodnjih povezavah: 

Sporočilo za javnost
Slika 1: Osebno doživljanje razmer
Slika 2: Zaskrbljenost zaradi širjenja novega koronavirusa
Slika 3: Ocena ukrepov