Javno mnenje nekoliko manj optimistično, občuten porast tistih, ki poročajo, da so na delovnem mestu bolj obremenjeni.

Objavil/-a Valicon,

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

 

Občuten porast deleža tistih, ki so na delovnem mestu bolj obremenjeni

 

Največjo spremembo tokrat opažamo pri poročanju položaja na delovnem mestu. Že ves čas opozarjamo na asimetričnost posledic epidemije, začenši od osebnega občutka rizičnosti, do gospodarskih posledic. Ta asimetričnost je izrazita tudi pri opisu položaja na delovnem mestu. Tokrat več kot 30% zaposlenih poroča o večji obremenjenosti na delovnem mestu (32%), v predhodni meritvi je bilo takšnih 23%, razlika je statistično značilna. Istočasno se je skoraj podvojil delež tistih, ki imajo skrajšan delovni čas (iz 5% na 9%), medtem ko je delež tistih, ki so trenutno na čakanju, ostal nespremenjen in znaša 8%. Najvišji do sedaj izmerjen delež pa beležimo tudi za tiste, ki pravijo, da so zaradi epidemije izgubili zaposlitev (5%).

 

Nekoliko bolj kritična ocena ukrepov vlade za obvladovanje posledic

 

Petina vprašanih v tokratni meritvi meni, da so ukrepi vlade RS za omilitev posledic bolj neustrezni, kar je pet odstotnih točk več kot v predhodni meritvi, razlika je statistično značilna. Večina sicer še vedno meni, da so ukrepi deloma ustrezni, deloma neustrezni (51%). Da so ukrepi ustrezni, meni 28% vprašani, za eno odstotno točko več kot v predhodni meritvi (razlika ni statistično značilna). Ocena ukrepov za zajezitev širjenja virusa se tokrat ni bistveno spremenila, 14% vprašanih meni, da so premalo strogi, 53% da so ravno pravšnji, 33% pa, da so ukrepi še vedno prestrogi. Razlike glede na predhodno obdobje (12% – 57% – 31%), niso statistično značilne.

 

Premik pri pričakovanjih finančnega stanja in potrošnje v negativno smer

 

Ves čas spremljamo tudi gibanje segmentov glede na pričakovano finančno stanje in obseg potrošnje. Če smo v začetku meseca ob uradnem koncu epidemije lahko poročali o bolj optimističnem razpoloženju potrošnikov, se to zopet obrača v bolj negativno smer. Segment prikrajšanih se je vrnil na raven iz konca maja (18%), zopet je nekoliko večji segment pozornih (28%), manjši pa so ostali trije segmenti. Čeprav razlike na ravni posameznega segmenta niso statistično značilne, pa je obrat lahko simptomatičen, saj je razlika v seštevku najnižjih dveh segmentov in ostalih treh, vendarle statistično značilna. Če smo torej v začetku meseca zaznali optimizem, moramo danes priznati, da se je hitro ohladil – povsem možno je, da je šlo za rahlo evforijo ob uradnem koncu stanja epidemije.

 

Stopnja zaskrbljenosti še naprej niha

 

Od začetka maja, ko je delež bolj zaskrbljenih prvič padel pod 60%, opazujemo nihanje v oceni zaskrbljenosti, od druge polovice maja dalje se deleža bolj in manj zaskrbljenih izmenjujeta. V tokratni meritvi je zopet več tistih, ki so manj zaskrbljeni (53%), bolj zaskrbljenih je 47%. Še vedno prevladuje zaskrbljenost za gospodarstvo, dobra petina zaposlenih je v skrbi za svoje delovno mesto. Glede na predhodno meritev v začetku junija je skrb za družino nekoliko nižja, zvišala pa se je skrb za lastno zdravje (razlike niso statistično značilne).

»Kako vi osebno doživljate zadnje dneve, v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji?«

Zaskrbljenost za gospodarstvo

62%

Strah pred dolgotrajnostjo trenutne situacije

51%

Zaskrbljenost za družino

40%

Splošna zaskrbljenost

31%

Zaskrbljenost za lastno zdravje

27%

Zaskrbljenost za lastno delovno mesto (med vsemi)

15%

Zaskrbljenost za lastno delovno mesto (med zaposlenimi)

22%

 


Večina novo situacijo doživlja bolj pozitivno kot negativno, a ne vsi

 

Za dobri dve petini vprašanih je trenutna situacija (dokaj) normalna – natanko tretjina (33%) jih pravi, da je situacija »normalna glede na nove razmere«, 8% pa, da je »povsem normalna, kot pred virusom«. Dobrih 30% se jih odloča za odgovor »sprejemljiva, nekako gre« – na pozitivni strani je tako še vedno več kot 70% vprašanih, čeprav nekoliko manj kot v predhodni meritvi. Na drugi strani jih 28% situacijo doživlja bolj negativno –  za slabo četrtino (24%) je situacija »neprijetna, utrujajoča«, za  4% pa »kritična, na trenutke kaotična«, slab odstotek jih pravi, da »povsem brezupna«.

»Kako vi osebno doživljate trenutno situacijo v zvezi s širjenjem koronavirusa in življenjem v novih razmerah? Situacija je…?«

Povsem brezupna

1%

Kritična, na trenutke kaotična

4%

Neprijetna, utrujajoča

24%

Sprejemljiva, nekako gre

30%

Normalna, glede na nove razmere

33%

Povsem normalna, kot pred virusom

8%

 

###

Dostop do podatkov

Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
https://docs.google.com/spreadsheets/d/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g/edit#gid=2060053169

Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/

 

###

Navajanje vira

Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 12.-15. junij 2020, n=536; Valicon.«

###

Metodološki podatki

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

###

O družbi Valicon

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

###

Več informacij

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup

Vsi materiali so dostopni tudi na spodnjih povezavah:
Sporočilo za javnost
Slika 1: Ocena ukrepov
Slika 2: Segmenti pričakovanega finančnega stanja in potrošnje
Slika 3: Zaskrbljenost
Slika 4: Osebno doživljanje razmer