Zaskrbljenost državljanov prvič pod 50%, kritičnost do ukrepov za zajezitev zopet čez 40%.

Občuten je tudi skok skrbi za delovno mesto med zaposlenimi – vsak četrti je v skrbeh.

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate objavljamo vsak četrtek. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija

Zaskrbljenost prvič pod 50%, raste zaskrbljenost za delovno mesto

Zaskrbljenost je prvič od pojava koronavirusa padla pod 50% – 47% vprašanih sodi med zaskrbljene, med njimi velika večina zmerno (40%), ostalih sedem odstotkov pa je zelo zaskrbljenih. Stabilizirali so se tudi vzroki za skrb, z izjemo skrbi za delovno mesto – vsak četrti (26%) zaposleni izraža skrb za delovno mesto, razlika je statistično značilno višja kot pred tednom dni, ko je bilo takšnih 19% zaposlenih. Delež zaposlenih, ki so na čakanju, je ostal enak, to je vsak osmi redno zaposlen (12%). Se je pa v zadnjih treh tednih občutno povišal delež tistih, ki poročajo o večjem obsegu dela, delež teh se zdaj giblje okoli četrtine zaposlenih, medtem ko je v aprilu znašal slabo petino.

Ponovno večja kritičnost do ukrepov vlade

Mineva četrti teden od občutnega sproščanja ukrepov vlade za zajezitev, vsaka sprostitev pa je pospremljena z različnimi občutki. V zadnjih tednih tako zaznavamo nihanje razpoloženja javnosti s spreminjajočo se amplitudo. Če je pretekli teden odpiranje šol pospremila malo večja skrb, se teden dni kasneje skrb zopet sprošča, s tem pa zopet narašča kritičnost do ukrepov vlade. Da so ukrepi vlade za zajezitev virusa prestrogi, tokrat zopet ocenjuje več kot dve petini vprašanih (42%), da so premalo strogi pa 12% (pretekli teden je bilo to razmerje 34% proti 16%). Razlike so statistično značilne. Do spremembe, ki pa ni statistično značilna, je prišlo tudi pri oceni ukrepov vlade za ublažitev gospodarskih posledic krize, razmerje med »bolj ustrezni« in »bolj neustrezni« je poravnano na 22%, medtem ko je bilo do sedaj razmerje ves čas v prid tistim, ki menijo, da so »bolj ustrezni«. Večina vprašanih (56%) te ukrepe sicer ocenjuje kot »deloma ustrezne, deloma neustrezne«.

Nihanja v doživljanju nove realnosti ob koncu epidemije

Več čas spremljamo tudi osebno doživljanje trenutne situacije. Čeprav se ukrepi sproščajo in zaskrbljenost pada, pa osebno doživljanje trenutne situacije temu ne sledi. V grobem lahko družbo danes razdelimo v tri skupine: največji delež, dobra tretjina vprašanih (36%) opisuje svojo situacijo negativno, večina med njimi z odgovorom situacija je »neprijetna, utrujajoča« (31%), slaba tretjina z odgovorom »sprejemljiva, nekako gre« (31%), natanko tretjina pa, da je situacija normalna, glede na nove razmere (27%) oziroma povsem takšna, kot pred virusom (6%). Izrazita asimetričnost, torej.

Večinsko zaupanje v znanost in stroko, ampak s pridržkom

V tokratni meritvi smo preverjali še, v kolikšni meri javnost zaupa znanstvenikom in stroki pri pojasnjevanju izvora virusa. Večina, to je dve tretjini vseh opredeljenih, jim bolj zaupa kot ne, pri tem pa velja poudariti, da se je med temi večina odločila za odgovor »do neke mere« (51%), precej manj pa za odgovor »popolnoma jim zaupam« (14%), kar kaže na zadržanost, na nekakšno zaupanje s pridržkom. Z besedami anketirancev je to indikator – do neke mere – zaskrbljujočega stanja zaupanja do znanosti in stroke v primeru širjenja koronavirusa, morda pa tudi na sploh, kar bo kmalu pokazala naša redna raziskava Ogledalo Slovenije.

Mnenje o izvoru virusa – od naravnega izvora do zanikanja obstoja virusa

Preverili smo tudi, katera stališča od mnogih, ki krožijo predvsem po družbenih omrežjih, so ljudem najbližja pri razlagi izvora virusa. Slaba petina se jih ni opredelila za nobeno od ponujenih razlag (med njimi je 6% podalo svojo razlago, v večini primerov skladno s različnimi teorijami zarot). Dobra polovica (56%) jih meni, da je virus naraven, med njimi pa jih skupno slaba tretjina (29%) meni, da je preskočil iz živali na človeka in se širi dalje kot ostali virusi, slaba petina (18%), da je ušel iz laboratorija kot posledica človeške napake, slaba desetina (9%) pa že, da je bil iz laboratorijev izpuščen namenoma. Skupno jih slaba tretjina (30%) meni, da je bil virus izpuščen iz laboratorijev namenoma (dve tretjini med njimi, da je bil tudi ustvarjen v laboratoriju), medtem ko 5% vprašanih obstoj virusa SARS-CoV-2 zanika.

###

Dostop do podatkov

Podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:

https://docs.google.com/spreadsheets/d/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g/edit#gid=2060053169

###

Navajanje vira

Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 26.-28. maj 2020, n=524;  Valicon.«

###

Metodološki podatki

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

###

O družbi Valicon

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske razskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

###

Več informacij

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup

Materiali so dostopni tudi na spodnjih povezavah:

Sporočilo za javnost
Slika 1: Zaskrbljenost 
Slika 2: Ocena ukrepov
Slika 3: Osebno razpoloženje
Slika 4: Zaupanje v znanost in strokovnjake
Slika 5: Zaupanje v znanost in strokovnjake – izvor virusa