Tokratne volitve evropskih poslancev bo v večji meri kot v preteklosti krojila udeležba. Ta bo po vseh do sedaj znanih napovedih višja, kot je bila v letu 2019. Razlogov za to je več, eden med njimi je tudi udeležba najmlajših volivcev, predstavnikov t.i. generacije »Z«. Že zadnjih nekaj let opažamo, da se ta generacija volitev udeležuje v večji meri kot njihovi predhodniki, predstavniki generacije »Y« oz. t.i. »milenijci«. Zadnje meritve kažejo, da se bo ta trend nadaljeval tudi na prihajajočih volitvah evropskih poslancev.
UDELEŽEVANJE VOLITEV PO GENERACIJAH SE OBČUTNO RAZLIKUJE
Najzvestejši udeleženci volitev so predstavniki najstarejše generacije, t.i. »baby boom« generacije (generacija »BB«, rojeni po drugi svetovni vojni do leta 1959). Ti v veliki meri krojijo rezultat volitev v zadnjih desetletjih. Kot kaže naša zadnja javnomnenjska raziskava, opravljena med 6. in 8. majem, se bo v tej generaciji EU volitev zagotovo udeležilo 55% upravičencev, še slabih 24% jih napoveduje zelo verjetno udeležbo. Naslednja generacija, generacija »X« (rojeni med leti 1960 in 1979), se volitev na splošno udeležuje precej manj pogosto. Za razliko od predhodne generacije, v kateri se parlamentarnih volitev redno udeležuje 80% upravičencev, je takšnih v generaciji »X« le še nekaj čez 60%. Pričakovano je tako v tej generaciji nižja tudi predvidena udeležba na EU volitvah, zagotovo jih udeležbo napoveduje 34% vprašanih, zelo verjetno dodatnih 22%.
Tej generaciji sledi generacija »Y«, t.i. »milenijci«, rojeni med leti 1980 in 1995, v kateri udeležba pade na najnižjo točko. Parlamentarnih volitev se v tej generaciji udeležuje manj kot 50%, najnižja med vsemi je v tej generaciji tudi napoved za EU volitve – 22% zagotovo, 18% zelo verjetno. Prav ta generacija je tista, zaradi katere se je v preteklih letih zbudila skrb o prihodnjih udeležbah na volitvah, saj je vse kazalo na to, da udeležba med mladimi pada. A se je v zadnjih letih primeril preobrat, izkazalo se je namreč, da udeležba ni povezana s starostjo, temveč, da gre za generacijsko značilnost. Najmlajša generacija, imenovana generacija »Z« (rojeni med leti 1996 in 2010 – v raziskavi so seveda upoštevani le tisti z volilno pravico), se namreč volitev udeležuje v večji meri kot njihovi predhodniki. V tej generaciji se volitev na splošno udeležuje 57% vprašanih, višja je tudi napoved udeležbe na EU volitvah – 28% zagotovo, 18% zelo verjetno. Ker jih je na vsakih volitvah več in ker glasujejo pogosteje kot njihovi predhodniki, se s tem povečuje udeležba na volitvah na sploh in tako bo tudi na tokratnih evropskih volitvah, čeprav bo to le eden od razlogov, zaradi katerih bo udeležba višja kot leta 2019.
TUDI IZBIRA STRANK SE RAZLIKUJE GLEDE NA GENERACIJSKO PRIPADNOST
Pri zbiri strank prav tako prihaja do pomembnih razlik. Generacija »Z« v večji meri kot povprečni volilec izbira NSi na eni in Levico, na drugi strani, izrazito višja je tudi izbira Piratske stranke. Za slednjo je sicer značilno, da ima višje izraženo podporo med upravičenci, ki se volitev bolj ne udeležujejo. Pri generaciji »Y« dosegata nadpovprečen rezultat SNS in Državljansko gibanje Resni.ca, medtem ko v generaciji »X« ni stranke, ki bi občutneje izstopala – ta generacija je s tega vidika še najbolj podobna povprečnemu volivcu, kar nenazadnje velja tudi za udeležbo. V najstarejši generaciji, generaciji »BB«, so v izraziti prednosti stranke levo od sredine – Gibanje Svoboda, SD in Levica (podatki so iz raziskave Politikon, v kateri smo merili podporo strankam v primeru volitev v Državni zbor).
ODLOČANJE V ZADNJIH DNEVIH JE LASTNOST MLAJŠIH GENERACIJ
Podobno, kot to velja za udeležbo, se generacije razlikujejo tudi glede na to, kdaj se odločajo o svoji volilni izbiri. Najstarejši volivci so odločeni precej prej, v generaciji »BB« je o tem, koga bodo volili, več kot polovica volivcev (55%) odločenih že več kot mesec dni pred volitvami, četrtina pa se jih odloča v zadnjih dnevih. Ravno obratno velja za najmlajše, generacijo »Z« – skoraj polovica se jih odloča v zadnjih dnevih, le dobra petina je odločenih prej kot v zadnjem mesecu pred volitvami. Precej podobno se vede tudi generacija »Y«, ki sicer voli najmanj pogosto od vseh, generacija »X« pa je nekje vmes – dobra tretjina se jih odloča v zadnjih dnevih (35%), podobno visok delež pa je odločen več kot mesec dni pred volitvami (37%).
KAJ TI REZULTATI POMENIJO ZA STRANKE PRED VOLITVAMI?
»Čeprav podatki jasno kažejo na trend višje udeležbe med najmlajšimi volivci, katerih glas bo tako vedno bolj pomemben pri končnem rezultatu, pa njihova udeležba ni samoumevna. Gre za generacijo, ki jo v večji meri zanima polje družbenega, ki ima konkretne skrbi glede različnih vprašanj na družbeni in osebni ravni in ki se – za razliko od predhodne generacije – v večji meri družbeno tudi aktivira. To smo lahko nazadnje opazovali v času epidemije, ko je ta generacije tudi v cepljenju sodelovala v večji meri kot generacija »Y«. Po drugi strani pa gre za generacijo, ki se informira drugače, je bistveno bolj iznajdljiva pri iskanju in preverjanju informacij, predvsem pa manj naivna – to je generacija, ki hitreje prepozna prevaro, neiskrenost in pretvarjanje, zato so kandidati za evropske poslanke in poslance pred težko nalogo. Volivci iz te generacije, ki se bodo udeležili volitev, jih bodo imeli pod drobnogledom vse do zadnjega dne, prevladal pa bo tisti, ki bo v svojih nastopih in sporočilih po eni strani dovolj aktualen, po drugi pa iskren in predvsem verodostojen,« rezultate povzema politični analitik Andraž Zorko, eden od partnerjev in direktor v družbi Valicon.
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava POLITIKON, Valicon 2024.«
###
Metodološki podatki
Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo 18+ po spolu, starosti, izobrazbi in regiji, za napoved udeležbe pa tudi glede na to, koga so volili na volitvah aprila 2022.
Čas anketiranja in velikost vzorca sta navedena na vsakem grafu posebej.
###
O družbi Valicon
Valicon je ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave ter javnomnenjske raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Valicon svojim naročnikom nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah Evrope.