Najnižje zaupanje vladi pri vodenju epidemije in porast deleža prebivalcev, ki menijo, da so ukrepi premalo strogi. Osebno doživljanje epidemije in ocena razvoja dogodkov še naprej izrazito negativna.
SPOROČILO ZA MEDIJE – POSEBNA IZDAJA
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Do sedaj najnižje zaupanje v vlado pri upravljanju epidemije
Zaupanje vladi v zvezi z ukrepanjem za preprečevanje širjenja virusa je doseglo najnižjo stopnjo, od kar smo avgusta lani v raziskavi #Novanormalnost začeli redno spremljati tudi ta vidik odzivanja javnosti v času epidemije. Stopnja zaupanja (razlika med deležem pozitivnih in negativnih odgovorov, brez neopredeljenih), je padla na -60. Vladi pri upravljanju epidemije »popolnoma zaupa« le še 7% vprašanih, »bolj zaupa« pa 12%, skupaj torej manj kot petina.
Zaupanje vladi v zvezi z ukrepanjem za preprečevanje širjenja virusa je doseglo najnižjo stopnjo
Na drugi strani skoraj polovica vprašanih odgovarja, da vladi »sploh ne zaupa« (48%), še dobra četrtina (28%) pa, da vladi »bolj ne zaupa«, 5% vprašanih se ni opredelilo. V vprašanju poudarjamo, da naj se do zaupanja opredelijo v kontekstu ukrepanja glede širjenja koronavirusa, ne glede na to, ali to vlado sicer podpirajo, ali ne. Izmerjena stopnja zaupanja -60 je tako že zelo blizu stopnji zaupanja v vlado kot institucijo na sploh, izmerjeno oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije (-62). Spomnimo, prva izmerjena vrednost zaupanja vladi pri vodenju epidemije avgusta lani je znašala -27, najnižja do sedaj izmerjena vrednost pred zadnjo meritvijo pa -57, izmerjena konec aprila letos.
Najvišja do sedaj izmerjena razdvojenost javnosti glede ocene ukrepov
V zadnjih dveh meritvah, od konca oktobra, je ponovno občutneje narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti ukrepi Vlade RS za obvladovanje širjenja virusa premalo strogi, tako meni 42% vprašanih. Višji delež je bil izmerjen le v začetku epidemije sredi marca lani, takrat je tako menilo 61% vprašanih, podobno visoko pa je bil le še konec julija lani (39%). Mnenje glede potrebne strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa tudi še ni bilo nikoli tako zelo razdvojeno – dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno visok delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36%.
Mnenje glede potrebne strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa še nikoli ni bilo tako zelo razdvojeno
Posledično beležimo enega najnižjih deležev pri odgovoru, da so ukrepi »ravno pravšnji«, tako meni dobra petina vprašanih (22%). Ta odgovor je sicer najvišje vrednosti, tudi čez 50%, dosegal v prvem valu epidemije, med aprilom in junijem 2020, takrat je bila javnost glede ukrepov najmanj razdvojena. Če nas tokratni delež »premalo strogi« vrača v čas prvega vala, pa nas od tega istega obdobja močno oddaljuje nizek delež odgovora »ravno pravšnji«, kar je ključna razlika med tema dvema obdobjema.
Indeks normalnosti vztraja na do sedaj najnižji izmerjeni vrednosti -44
Do sedaj se še ni zgodilo, da bi indeks optimizma vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev
Osebno doživljanje razmer in pesimizem glede nadaljnjega razvoja epidemije vztrajata na najnižjih ravneh
Tako indeks normalnosti, s katerim spremljamo osebno doživljanje razmer, kot indeks optimizma, s katerim spremljamo oceno nadaljnjega razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem virusa, ostaja na enakih ravneh kot v pretekli meritvi. Če je za prvi indeks tak pojav običajen, pa to ne velja za indeks optimizma, saj se do sedaj še ni zgodilo, da bi ta vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev. Rezultat lahko razumemo v luči ocene (pričakovane) strogosti ukrepov. Če je v preteklih obdobjih, ko je bila javnost v večini mnenja, da so ukrepi premalo strogi, temu sledila zaostritev ukrepov, posledično pa je temu sledila ocena o izboljšanju razmer, se to tokrat ni zgodilo in indeks optimizma ostaja na nizkih -70. Indeks normalnosti, ki vztraja na do sedaj najnižji izmerjeni vrednosti -44, pa skriva pomembno razliko na ravni posameznih odgovorov. Zopet je namreč narasel delež tistih, ki menijo, da je trenutna situacija »povsem brezupna« (6%, predhodna meritev 4%), ter tistih, ki situacijo opisujejo kot »kritično, na trenutke kaotično« (18%, predhodna meritev 14%). Seštevek obeh skrajnih doživljanj situacije, 24%, je tako statistično značilno slabši (razlika znaša šest odstotnih točk glede na predhodno meritev).
Seštevek obeh skrajnih doživljanj situacije je statistično značilno slabši
Ta delež zelo negativnega doživljanja razmer se je vrnil na raven iz sredine septembra, ko je po uveljavitvi odloka o pogoju PCT znašal 25%. Ne presenetljivo so se ob tem na ulice vrnili tudi sredini protesti, kar nazorno prikazuje priloženi grafičnih prikaz – trikrat do sedaj smo izmerili visok delež teh dveh odgovor, vsakič so mu sledili množični protesti. Drugi prikaz pa kaže, kako daleč smo od do sedaj najbolj pozitivnega doživljanja razmer, izmerjenih v začetku junija lani. Prav tako kot oba indeksa, pa ostajajo nespremenjeni tudi indikatorji (dosegljive) precepljenosti.
Trikrat do sedaj smo izmerili visok delež teh dveh odgovor, vsakič so mu sledili množični protesti
SKUPNA REALIZIRANA IN IZRAŽENA NAMERA CEPLJENJA V POPULACIJI 18-75 LET: 74% / n.s.
(Delež že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili.)
MINIMALNA DOSEGLJIVA STOPNJA PRECEPLJENOSTI V POPULACIJI 18-75 LET: 77% / n.s.
(Delež že vsaj enkrat cepljenih, vseh, ki pravijo, da se bodo zagotovo cepili, dve tretjini tistih, ki se bodo verjetno cepili in polovica tistih, ki pravijo, da se bolj verjetno ne bodo cepili.)
MAKSIMALNA DOSEGLJIVA STOPNJA PRECEPLJENOSTI V POPULACIJI 18-75 LET: 84% / +1
(Seštevek vseh, razen tistih, ki odgovarjajo, da se »zagotovo ne bodo cepili«.)
DELEŽ »PC« V POPULACIJI 18-75 LET: 79% / n.s.
(Unija vseh vsaj enkrat cepljenih IN/ALI s PCR testom potrjeno okuženih oziroma tistih, ki so »povsem prepričani«, da so že bili okuženi, čeprav niso bili testirani.)
###
Dostop do podatkov
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 12.-14. november 2021, n=523; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
T. 01/ 420 49 00
E. [email protected]
W. www.valicon.net
TW. @valicongroup
