Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Ves čas spremljamo tudi položaj na delovnih mestih, oceno finančnega stanja, osebne potrošnje in kakovosti življenja. Tokrat namenjamo nekaj več pozornosti tem vidikom posledic epidemije.
Četrtina zaposlenih s slabšimi delovnimi pogoji, v javnem sektorju poslabšanje pogojev dela, v zasebnem več menjav in izgub delovnega mesta
Vse tiste anketirance, ki so bili pred izbruhom epidemije redno zaposleni (vključno s samozaposlenimi in kmetovalci), sprašujemo po morebitnih spremembah na delovnem mestu oz. v zaposlitvi na sploh. Večina poroča o isti zaposlitvi in enakih pogojih dela, oktobra 2021 je bilo takšnih 56%, aprila 2021 pa 53%. Kar ena četrtina vprašanih zatrjuje, da sicer delajo na istem delovnem mestu, a da so delovni pogoji slabši – delež se v času ne spreminja (aprila 25%, oktobra 24%). Delež teh, ki poročajo o slabših delovnih pogojih kot pred izbruhom epidemije, je statistično značilno višji med zaposlenimi v javnem sektorju.
Po drugi strani pa med zaposlenimi v zasebnem sektorju beležimo značilno večjo pogostost odgovora »zdaj delam nekje drugje« ter »zaradi izbruha koronavirusa sem izgubil delo«. O menjavi delovnega mesta je sicer oktobra poročalo 11% zaposlenih, pol leta pred tem skoraj polovico manj, 6%, medtem ko o izgubi delovnega mesta zaradi epidemije poroča 5% (april) oz. 4% (oktober) vprašanih zaposlenih.
Delo od doma na ravni pred epidemijo
Oktobra 2021 je le 3% vprašanih zaposlenih odgovarjalo, da delo »v celoti« opravljajo od doma. Ta delež je praktično enak oceni, s katero razpolagamo za stanje pred epidemijo (2%). Spomladi leta 2020, v prvem valu epidemije, je bil ta delež bistveno višji, več kot petina zaposlenih (22%) je v času prvega zaprtja javnega življenja delala v celoti od doma. V drugem valu, sredi novembra 2020, je ta delež padel na eno šestino, 16% zaposlenih, v tretjem valu spomladi 2021 pa na dobro desetino, 11% oziroma natanko pol manj, kot leto dni pred tem. Že poleti 2021 se je delež znižal na 3% in pri tem vztrajal še v oktobru.
Če k tem, ki delo »v celoti« opravljajo od doma, prištejemo še tiste, ki delo »pretežno« opravljajo od doma, je tudi ta delež oktobra 2021 za polovico nižji kot aprila 2021, to je 6%, aprila je znašal 12%. V zadnji oktobrski meritvi se je sicer ta delež povzpel iz 5 na 8%, za odgovor na vprašanje, ali gre za trend ali naključno nihanje v okviru statistične napake, bo treba počakati še vsaj do naslednje meritve. Oktobra 2021 je sicer delo v celoti ali pretežno na delovnem mestu opravljalo nekaj čez 90% zaposlenih, aprila letos dobrih 80%.
Izboljšanje finančnega stanja in vrnitev potrošnje, a še vedno dokaj daleč od časov pred epidemijo, vrača se tudi previdnost
Že od vsega začetka epidemije spremljamo oceno finančnega stanja in pričakovanj v zvezi s tem, na podoben način tudi oceno obsega potrošnje in pričakovanega obsega potrošnje v bližnji prihodnosti. Ta dva indikatorja v Valiconu spremljamo že vse od začetka finančne in kasneje gospodarske krize, prvo meritev smo izvedli spomladi leta 2009. To nam daje vpogled v segmente potrošnikov glede na oceno in pričakovano finančno stanje oziroma osebno potrošnjo. Razmerja med njimi nam kažejo strukturo, ki je tipična za obdobje recesije ali za obdobja gospodarske rasti, kar je dober indikator, ki nakazuje, kateremu od obeh skrajnih obdobij smo bližje.
Slika prikazuje razmerja teh segmentov v različnih obdobjih. Za čas recesije je značilen prevladujoč delež segmenta »prikrajšanih«, to so tisti, katerih finančno stanje je slabše, obseg potrošnje pa nižji, kot je bil pol leta pred tem. Nasprotno je za čas gospodarske rasti značilen prevladujoč delež segmenta »preskrbljenih«, to so tisti, katerih finančno stanje in potrošnja sta, glede na obdobje pred pol leta, nespremenjena ali boljša oziroma večja. V začetku epidemije se nam je izrisal nov vzorec, v katerem je bil prevladujoč delež segmenta »pozornih«, to so tisti, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja in so že, ali pa pričakujejo, da še bodo, znižali obseg potrošnje. Takšno razmerje je značilno za obdobje strahu in negotovosti. To obdobje pa ni trajalo dolgo. »Nižja potrošnja in finančne pomoči v času epidemije, so pripeljale do akumulacije finančnih zalog v delu prebivalstva. V času poletja, ob za današnje razmere dobri epidemični sliki, so bila razmerja med segmenti že zelo blizu strukturi, kot jo poznamo iz junija 2018, v času vrhunca gospodarske rasti. A tudi to ni trajalo dolgo, s poslabšanjem epidemične slike in predvsem zaradi strahu pred draginjo, se je vrnila previdnost, ponovno je narastel delež »pozornih«, zvišal se je delež »prikrajšanih« in znižal delež »preskrbljenih«. K temu so bolj kot dejanska sprememba finančnega stanja oziroma epidemija kot taka, prispevala poročanja v medijih o dvigu cen energentov in drugih življenjskih potrebščin. V prvi polovici oktobra, ko je bilo teh poročil največ, se je občutno poslabšala ocena finančnega stanja. Čeprav je to značilno za ta letni čas, pa je do neke mere res šlo za trenutno reakcijo na medijske objave, kar kaže tudi popravek indeksa finančnega stanja že v prvi naslednji meritvi, ko se je umirilo tudi poročanje o podražitvah. Ali in do katere mere se bo ta sentiment prelil v zniževanje obsega potrošnje, je v tem trenutku nemogoče oceniti. Od razmerij, ki so značilna za začetek recesije, smo v tem trenutku še dokaj daleč, prihajajoči »veseli december« ter prazniki, za katere je bilo prebivalstvo lani prikrajšano, pa utegne delovati prej v nasprotni smeri, torej v smeri vsaj kratkoročne intenzivne potrošnje, nekakšne kompenzacije za čas pred letom dni, ki pa si ga bo lahko privoščil le tisti del prebivalstva, ki je v času epidemije uspel povišati svoje prihranke,« še dodaja Andraž Zorko, partner v družbi Valicon.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 29.-31. oktober 2021, n=520; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
T. 01/ 420 49 00
TW. @valicongroup
