Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Večina že ima izkušnje s situacijami kjer se zahteva pogoj PCT, polovica od teh sicer ugotavlja, da se preverja le občasno. Uporaba QR kod slabo razširjena.
V tokratni meritvi raziskave #Novanormalnost smo preverjali, kakšne so izkušnje anketirancev glede PCT pogoja. Dobre tri četrtine vprašanih je bilo že vsaj enkrat v situaciji ali prostoru (na primer pri prehodu meje, obisku lokala, prireditve in podobno), ko bi morali izpolnjevati pogoj PCT. Od tega jih je bilo dobri dve petini v taki situaciji že večkrat, slaba petina nekajkrat. Anketiranci poročajo o različnih izkušnjah pri preverjanju tega pogoja s strani odgovornih oseb – ta se je v večini primerov sicer preverjal, ampak ne vedno. Tako odgovarja slaba polovica anketirancev, ki imajo izkušnjo s preverjanjem pogoja PCT. Manjši delež, 29% anketirancev, je odgovoril, da se je po njihovih izkušnjah PCT pogoj preverjal vedno, še nekoliko manjši delež – 21% anketirancev pa pravi, da PCT pogoja sploh niso preverjali.
Anketiranci, ki imajo izkušnje s situacijami, kjer se zahteva pogoj PCT, sicer različno opisujejo tudi način, kako se je to izvajalo. Večina opaža, da uporaba QR kod, ki olajša preverjanje tega pogoja, večinoma še ni splošno sprejeta. Le slaba četrtina vseh vprašanih namreč odgovarja, da so PCT preverjali s QR kodo, 37% jih po drugi strani pravi, da so pogoj preverjali ročno, oziroma brez QR kode, 16% pa kakršnegakoli dokazila sploh ni potrebovalo, oziroma se pogoj niti ni preverjal, kljub temu, da so bili v situaciji, kjer je to predpisano. Slaba četrtina vprašanih se sicer sploh še ni znašla v situaciji ali prostoru, kjer bi morali izpolnjevati pogoj PCT.
Realizirana in izražena namera zopet dosega 68%. Minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti najvišje do sedaj.
Po večjem upadu namere cepljenja v preteklem mesecu, tokrat spet zaznavamo porast teh, ki so že vsaj enkrat cepljeni in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Seštevek vseh teh namreč znaša 68%, kar je podobno kot smo izmerili konec julija. Poleg večjega deleža že cepljenih (57%), je tokrat tudi nekoliko več takih, ki bi se zagotovo cepili (6%, pred dvema tednoma 3%), delež teh, ki bi se verjetno cepili pa ostaja enak kot prejšnjič (6%). Po drugi strani je tokrat manj takih, ki se verjetno ne bodo cepili (15%, pred dvema tednoma 17%), in takih, ki se zagotovo ne bi cepili (17%, pred dvema tednoma 20%). Skladno s tem sta se povzpeli tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. Prva je dosegla vrednost 73%, druga pa 83%, kar sta najvišji izmerjeni vrednosti, odkar spremljamo ta dva indikatorja. Razlika glede na preteklo meritev ni statistično značilna, zato je še prezgodaj za sklepanje o tem, ali se namera dejansko povečuje, je pa trend pozitiven. Ali gre res tudi za trend k višji precepljenosti, bo jasno že čez dva tedna.
Doživljanje epidemije se še naprej slabša. Večina indikatorjev doživljanja razmer se sicer umirja, a pesimizem še naprej izrazito raste.
Čeprav ne gre za izrazito poslabšanje, v tokratni meritvi ugotavljamo, da se večina kazalcev doživljanja razmer še naprej vztrajno slabša. Bolj izrazito je občutno povečanje pesimizma, ki pa je prav tako v skladu s trendom rasti pesimizma zadnjih nekaj mesecev. Indeks finančnega stanja sicer ostaja na podobnem nivoju kot v zadnji meritvi, je pa tokrat občutno upadel indeks potrošnje, ki je sicer v pretekli meritvi dosegel najvišjo izmerjeno vrednost. Glede na to, da smo v tem pogledu trenutno v podobni situaciji kot v začetku julija, je očitno zaključek poletne sezone, poleg slabšega doživljanja razmer, prinesel tudi nekolikšen upad potrošnje.
- Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je dosegel vrednost -19, kar je še za 3 odstotne točke nižje kot v pretekli meritvi. Osebno doživljanje razmer se tako še naprej poslabšuje in ostaja daleč od normalnosti, ki smo jo poznali pred epidemijo.
- Tudi indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi kaže, da se doživljanje razmer slabša. Tokrat je ta indeks dosegel vrednost 22, kar je še za štiri odstotne točke več, kot konec avgusta.
- Še posebej izrazito poslabšanje doživljanja razmer kaže indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše in kaže, da se je doživljanje situacije še dodatno poslabšalo. Kljub občutnemu padcu tega indeksa v pretekli meritvi, je tokrat padel še za dodatnih 17 odstotnih točk in dosegel vrednost -45. Podobno nizko vrednost smo nazadnje izmerili oktobra lani.
- Indeks finančnega stanja, ki predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem finančnega stanja, ostaja na isti vrednosti kot prejšnjič (15), je pa tokrat občutno upadel indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem, oziroma znižanjem potrošnje. Ta je dosegel vrednost -22, kar je podobno kot v začetku julija, ko se je ta indeks začel izboljševati in nato v prejšnji meritvi dosegel najvišjo vrednost, ki smo jo izmerili, odkar izvajamo to raziskavo.
- Po večjem skoku interesa za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo, tokrat spet opažamo večji upad interesa. Indeks spremljanja epidemije, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, občasno ali pa ga sploh ne spremljajo, je namreč tokrat dosegel vrednost 28, kar je za 10 odstotnih točk manj kot v pretekli meritvi.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 3.-5. september 2021, n=518; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
