PCT pogoj deli javnost skoraj na polovici. Namera cepljenja presegla 70%.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Petina prebivalcev doživlja trenutno situacijo kot »kritično, na trenutke kaotično«, še dodatnih 6% pa kot »povsem brezupno«.
Tokrat opažamo izrazito poslabšanje indeksa normalnosti, kar smo sicer v času slabših epidemioloških razmer že večkrat zaznali. Obenem je tokrat porazdelitev odgovorov znotraj ocene osebnega doživljanja razmer precej drugačna kot v preteklosti, ko smo izmerili podobno nizke vrednosti tega indeksa (aprila letos, decembra lani). V primerjavi s koncem decembra, ko je indeks normalnosti dosegel eno najnižjih vrednosti, v tokratni meritvi bistveno bolj izstopajo odgovori, kjer anketiranci trenutno situacijo opisujejo kot »povsem brezupno« in »kritično, na trenutke kaotično«. K temu je najverjetneje precej prispevala tudi nedavna uvedba PCT pogoja v skoraj vseh dejavnostih in na vseh javnih mestih, kar je razdelilo tudi javnosti pri podpori tega odloka.
- Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je tokrat dosegel vrednost -39, kar je občutno nižja vrednost kot v začetku septembra, ko je ta indeks dosegel vrednost -19.
Podobne vrednosti smo sicer izmerili tudi lani jeseni in pozimi, oziroma na vrhuncu drugega vala okužb. Kljub temu, pa tokrat opažamo bistveno drugačno porazdelitev odgovorov znotraj ocene osebnega doživljanja razmer. V primerjavi s koncem decembra, ko je indeks normalnosti dosegel eno najnižjih vrednosti, v tokratni meritvi bistveno bolj izstopajo odgovori, kjer anketiranci trenutno situacijo opisujejo kot »povsem brezupno« (6%, lani decembra 3%) in »kritično, na trenutke kaotično« (19%, lani decembra 14%). Še vedno sicer prevladuje delež anketirancev, ki trenutno situacijo opisujejo kot »neprijetno, utrujajočo« (45%). 16% vprašanih situacijo opisuje kot »sprejemljivo, nekako gre«, 14% pa kot »normalno, glede na nove razmere«, pri čemer je delež prvih nižji kot lani v času drugega vala, delež drugih pa višji. Kot opažamo že nekaj časa, dojemanje epidemije ni več toliko povezano le z epidemiološko situacijo, oziroma je lahko celo ob enakem številu okužb bistveno drugačno kot v preteklih obdobjih epidemije. Na osebno doživljanje razmer nedvomno vplivajo tudi drugi dejavniki, ki tako ali drugače posegajo v življenje prebivalcev, tokrat je k precejšnjemu porastu tistih, ki situacijo dojemajo kot zelo negativno, očitno prispevala tudi razširitev PCT pogoja na skoraj vsa področja javnega življenja.
- To potrjujejo tudi ostali kazalci kot je indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi, ki kažejo, da se siceršnje doživljanje razmer počasi umirja ali celo izboljšuje. Indeks zaskrbljenosti je tokrat dosegel vrednost 13, kar je za devet odstotnih točk manj, kot pred dvema tednoma, ko smo izmerili precej višji delež zaskrbljenih, oziroma je ta indeks dosegel vrednost 22.
- Indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, sicer še naprej pada, a se tudi ta trend, po več izrazitih negativnih skokih, počasi očitno umirja. Tokrat je dosegel vrednost -48, kar je za tri odstotne točke manj kot pred dvema tednoma.
- Opažamo tudi večji padec indeksa finančnega stanja, ki predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem finančnega stanja in je dosegel vrednost 2 (pred dvema tednoma 15). To bi utegnil biti prvi znak zaznavanja ali pričakovanja rasti cen, čemur bomo v prihodnje namenili nekoliko več pozornosti. Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem, oziroma znižanjem potrošnje pa po večjem padcu v začetku septembra tokrat ostaja pri vrednosti -22. To je sicer še vedno precej višja vrednost kot v času prvega in drugega vala epidemije.
- Tokrat opažamo tudi padec indeksa kakovosti življenja, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki menijo da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je njihovo življenje boljše, ali precej boljše kot pred epidemijo. Tokrat je dosegel vrednost -46, kar je za sedem odstotnih točk nižje kot pred dvema tednoma, oziroma se tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo počasi spet poslabšuje, kljub nekoliko višjim vrednostim v času poletnih mesecev.
PCT pogoj deli javnost skoraj na polovici.
Tokrat smo preverjali tudi, kakšno je osebno stališče anketirancev glede odloka, ki velja od srede 15.9. 2021, in po katerem je obvezno upoštevanje PCT pogoja v skoraj vseh dejavnostih in na vseh javnih mestih. Dobra polovica, oziroma 53% anketirancev se z odlokom ne strinja, pri čemer jih je dobra tretjina, oziroma 36% zelo proti, 17% pa bolj proti PCT pogoju. Za PCT pogoj, kot ga poznamo sedaj, je 47% anketirancev, pri čemer jih je slaba četrtina (24%) zelo za, podoben delež (23%) pa bolj za. Ponovno smo preverjali tudi odnos do cepljenja proti COVID-19, ki ga podpira 63% vprašanih, 37% vprašanih pa je proti cepljenju. To razmerje je sicer precej podobno kot pred dvema tednoma, smo pa tokrat zaznali višjo namero cepljenja.
Realizirana in izražena namera dosegla 71%. Minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti še nekoliko višji
Tokrat ponovno zaznavamo porast teh, ki so že vsaj enkrat cepljeni in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Seštevek vseh namreč znaša 71%, kar je najvišja do sedaj izmerjena vrednost. K temu je prispeval predvsem višji delež cepljenih (62%), delež teh ki bi se verjetno cepili ostaja isti kot pred dvema tednoma (6%), teh ki bi se zagotovo cepili pa je tokrat manj (3%, pred dvema tednoma 6%). Nekoliko sta se znižala tudi deleža teh, ki se verjetno ne bodo cepili in teh, ki se zagotovo ne bodo cepili. Delež prvih znaša 13%, oziroma je za dve odstotne točke nižji kot pred dvema tednoma, delež drugih pa je padel za eno odstotno točko in dosegel vrednost 16%. Skladno s tem, sta se povzpeli tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. Prva je dosegla vrednost 75%, druga pa 84%, kar je še nekoliko več kot pred dvema tednoma ko smo sicer izmerili najvišjo vrednost teh dveh indikatorjev.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 17.-19. september 2021, n=517; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
