Realizirana in izražena namera cepljenja prvič čez 60%, ocena minimalno dosegljive stopnje precepljenosti pa se ni bistveno spremenila.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Osebno doživljanje epidemije vedno boljše, kljub temu pa poletje začenjamo precej slabše razpoloženi in bolj zaskrbljeni, kot pred letom dni.
Eno leto po uradnem koncu prvega vala epidemije, ter v času opaznega izboljševanja epidemiološke slike v državi, predstavljamo nove indikatorje, s katerimi bomo v bodoče spremljali postopnost vračanja v »normalnost« oziroma odstopanje od časov pred epidemijo. Na podlagi ocene osebnega počutja lahko sklepamo, da se situacija pomika v smeri normalnosti, vendar pa je kljub temu še daleč od življenja, ki smo ga poznali pred epidemijo in celo od lanskega poletja, ko smo skladno z izboljšanjem epidemiološki razmer izmerili tudi najvišje vrednosti ocene osebnega počutja.
- To potrjuje indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer. V primerjavi s koncem aprila, ko je ta indeks znašal -43, je tokrat osebno doživljanje situacije ocenjeno veliko bolje, saj se je iz negativnih vrednosti indeks povzpel na +1. Junija lani je ta indeks sicer znašal 43 točk.
- Podobno kot indeks normalnosti, se izboljšuje tudi indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, a je ta veliko bližje najvišji možni vrednosti, saj znaša 81 točk. Najvišji do sedaj izmerjeni indeks optimizma je sicer znašal 89 točk in smo ga izmerili konec aprila lani.
- Skladno z boljšim osebnim počutjem in naraščajočim optimizmom, opažamo tudi manj zaskrbljenosti. Indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (zelo) zaskrbljenimi in (zelo) nezaskrbljenimi, namreč znaša 12 točk, kar je za 22 točk manj kot konec aprila, ko je bila ta vrednost še 34 točk. Kljub temu opažamo več zaskrbljenosti kot pred letom dni, ko je v podobnem obdobju ta indeks prvič padel pod 0 in dosegel -6 točk.
- Tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo se je nekoliko izboljšala. V tokratni meritvi je razlika med deležem teh, ki menijo da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, nižja, saj dosega vrednost -32 točk. V prejšnji meritvi je bil ta indeks -39 točk.
- Na bolj normalno situacijo kaže tudi nekoliko večji obseg potrošnje. Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem, oziroma znižanjem potrošnje namreč znaša -10 točk. Gre za najvišjo do sedaj izmerjeno vrednost in obenem občutno izboljšanje v primerjavi z obdobjem pred mesecem dni, ko je ta vednost znašala -26 točk. Še bolj je opazna razlika v primerjavi z začetkom epidemije, ko je ta indeks dosegel -45 točk. Podobno izboljšanje opažamo tudi pri indeksu finančnega stanja (razlika med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem, oziroma poslabšanjem finančnega stanja), ki je dosegel 16 točk. Najnižja izmerjena vrednost je bila -30 točk.
Realizirana in izražena namera cepljenja prvič čez 60%
V zadnji meritvi smo izmerili do sedaj najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje, to je 62% (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili). V zadnjih dveh tednih se je občutno povečal delež cepljenih, na ta račun sta se zmanjšala predvsem deleža tistih, ki se bodo zagotovo oz. bolj verjetno cepili (iz 16% na 11% oz. iz 16% na 12%), v manjši meri pa tudi tistih, ki se bolj verjetno ne bodo cepili (iz 22% na 18%), medtem ko delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili, ostaja pri 19%. To je razlog, da ostajata oceni minimalno in maksimalno dosegljive stopnje precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let približno enaki, to je 67% oziroma 81% (pred dvema tednoma 65% in 81%). Potrjuje se torej teza, da bo večji delež cepljenih pozitivno vplival na manj odločene za cepljenje, pa tudi ocena, da so odločeni proti cepljenju bolj kot ne nedosegljivi.
Motivatorji in zadržki glede na realizirano in izraženo namero cepljenja
V tokratni meritvi smo preverjali, kaj je za cepljenje motiviralo tiste, ki so se že cepili oziroma se zagotovo bodo, ter kaj so zadržki pri neodločenih in tistih, ki so odločeni, da se ne bodo cepili. To smo preverjali z metodo vprašanja odprtega tipa, pri katerem anketiranci sami navajajo razloge, te pa kasneje združimo v vsebinsko sorodne skupine odgovorov. Med že cepljenimi prevladujejo odgovori, da gre za zaščito pred boleznijo oz. okužbo (41%) ter zaščita drugih (22%), sledijo potovanja in možnost prehajanja meja brez omejitev (15%). Ti odgovori so na prvih treh mestih tudi med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, pri čemer so deleži prvih dveh nekoliko nižji (34% oz. 13%). Zato pa med to skupino izstopajo odgovori kot so zaščita pred hujšim potekom bolezni (8%), ter predvsem vrnitev v normalno življenje (13%) in želja po skorajšnjem koncu trenutnega stanja (6%).
Na drugi strani se še bolj značilno razlikujejo tisti, ki se bolj verjetno bodo oziroma ne bodo cepili, ter tisti, ki se zagotovo ne bodo cepili. Med odločenimi proti cepljenju prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (32%), ki mu ne zaupajo (28%), kar nekaj jih niti ne verjame v koronavirus (16%) ali pa menijo, da ne sodijo v rizično skupino (13%). Pri ostalih dveh skupinah, poleg mnenja o eksperimentalnosti cepiva (22% med bolj verjetno se bom cepil/a oz. 24% med bolj verjetno ne) je bolj pogost odgovor še strah pred stranskimi učinki (19% oz. 17%), največja razlika med obema pa je v prepričanju tistih z manj verjetno namero, da ne sodijo v rizično skupino, medtem ko je med tistimi z bolj verjetno namero tudi nekaj takšnih, ki so Covid že preboleli, potovanja in prehajanje mej pa omenja le manj kot desetina vprašanih. Odgovori nam hkrati potrjujejo predpostavke, ki smo jih uporabili pri izračunu minimalno dosegljive precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 28.-30. maj 2021, n=507; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
