Ocena dosegljive stopnje precepljenosti je med minimalno 60% in maksimalno 75%.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Od konca marca raziskavo izvajamo po osveženem modelu merjenja, v katerem smo dodali oz. prilagodili nekaj indikatorjev, vsi ključni indikatorji pa ostajajo nespremenjeni.
O tokratni analizi
V raziskavi #Novanormalnost že od novembra lani v vsaki meritvi spremljamo trend namere cepljenja, občasno pa tudi razloge za oziroma proti cepljenju. V tokratni analizi poleg prikaza trenda podrobneje analiziramo demografski profil skrajnih dveh skupin glede na namero cepljenja (»zagotovo da« in »zagotovo ne«), ter razloge za in proti v vseh štirih skupinah, glede na namero cepljenja. Uporabili smo podatke dveh meritev, v katerih smo spraševali po razlogih za in proti cepljenju, izvedenih konec januarja in konec marca 2021, skupni vzorec je n=1.030. Razlogi »za« in »proti« so bili ponujeni na seznamu z naključnim vrstnim redom prikazovanja, nabor razlogov je bil pripravljen na osnovi kvalitativnih raziskav s konca lanskega leta. V obdobju med januarjem in marcem se deleži niso bistveno spremenili, zato so ti podatki še vedno uporabni. Možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek odgovorov višji od 100.
Trend namere cepljenja
V času od sredine novembra 2020, ko je bila objavljena vest o prvem odobrenem cepivu, pa do konca aprila, opažamo tri značilna obdobja v izraženi nameri cepljenja proti Covid-19:
- Prvo obdobje predstavlja zaključek leta 2020, v tem času je skupna namera cepljenja (seštevek odgovorov »verjetno da « in »zagotovo da«) nižja od 50%, s trendom postopne rasti.
- Drugo obdobje predstavljata prva dva meseca v letu 2021, ko se namera cepljenja prvič povzpne čez 50%, konsistentno raste in doseže vrh konec meseca februarja s 57% (v tem času so k pozitivni nameri prišteti tudi že cepljeni, saj se je vmes cepljenje že pričelo).
- Tretje obdobje predstavljata spomladanska meseca in nihajoče rezultate – delež cepljenih se povečuje, a skupna namera niha med 53% in 58% in nakazuje na trend stagnacije rasti.
Namera je najvišja med moškimi, starejšo populacijo, zaskrbljenimi…
V raziskavi #Novanormalnost so konec januarja in marca najvišjo namero cepljenja izražali moški, stari med 60 in 75 let (»zagotovo da« 58%, povprečje v vzorcu je bilo takrat 25%), ženske med 60 in 75 let (»zagotovo da« 35%) ter moški med 45 in 59 let (»zagotovo da« 33%). V zadnjih dveh skupinah je bil tudi nekoliko nadpovprečen delež pri odgovoru »verjetno da« (30% oz. 32%, delež na vzorcu sicer 25%). Delež odgovorov »zagotovo da« je skoraj še enkrat višji pri upokojencih (47%), nekoliko nadpovprečen pa tudi med tistimi z nadpovprečnimi dohodki, to je z neto prihodki nad 1.100 EUR (delež »zagotovo da« je 31%). Med regijami izstopajo prebivalci zahodne Slovenije, tam je delež »zagotovo da« 33% (kar za polovico nižja pa na vzhodu Slovenije). Namera cepljenja močno korelira še s stopnjo zaskrbljenosti zaradi širjenja virusa, med najbolj zaskrbljenimi je delež »zagotovo da« 51%, prav tako z osebno oceno rizičnosti, med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino, znaša namera »zagotovo da« 53%. Najvišji delež izražene namere »zagotovo se bom cepil/a« pa najdemo med tistimi, ki »popolnoma zaupajo« vladi pri ukrepanju v času epidemije, med njimi je namera »zagotovo da« kar 60%. Namera cepljenja je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve).
Najbolj odklonilen odnos med mlajšimi, v Jugovzhodni Sloveniji…
Po drugi strani najbolj odklonilen odnos do cepljenja (»zagotovo ne«) izražajo mlajši od 48 let, ti predstavljajo skoraj tri četrtine vseh, ki zavračajo cepljenje, med njimi najbolj izrazito v starostni skupini od 28 do 37 let (»zagotovo ne« 33%, delež na vzorcu je 22%), torej pripadniki t.i. »generacije Y«. Glede na starost in spol izstopajo moški v starosti od 30 do 44 let (»zagotovo ne« 33%), ženske med 18 in 29 let (»zagotovo ne« 30%), ter ženske med 30 in 59 let (»zagotovo ne« 28%). Skoraj dve tretjini teh, ki se »zagotovo ne bodo« cepili, je zaposlenih. Izstopajo še posamezniki iz gospodinjstev s podpovprečnimi prihodki gospodinjstva («zagotovo ne« 28%), med regijami izstopa Dolenjska (»zagotovo ne« 27%). Glede na odnos do virusa in ukrepov, so to tisti državljani, ki so manj ali pa sploh niso zaskrbljeni glede širjenja virusa, ki menijo, da »gredo stvari na slabše«, da je situacija »povsem brezupna«, da so ukrepi »prestrogi«, vladi v epidemiji v glavnem ne zaupajo, hkrati pa so zase prepričani, da ne sodijo v rizično skupino. Odločenost proti cepljenju je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve).
Najbolj pogost razlog za cepljenje je občutek odgovornosti
Dve tretjini tistih, ki so izražali gotovo namero cepljenja, kot razlog za cepljenje najpogosteje navaja odgovor »to se mi zdi odgovorno« (65%), sledi »previdnost« (45%). Dobra tretjina (34%) kot razlog navaja to, da bodo s tem prispevali k manjši obremenitvi zdravstvenega sistema, slaba tretjina pa, da zato, ker sodijo med starejše osebe (31%). Ključne razlike med tistimi, ki bi se zagotovo cepili, in tistimi, ki o tem še niso povsem prepričani (»bolj verjetno da«), opazimo predvsem pri odgovornosti, ki je med manj prepričanimi manj pogosta navedba, a še vedno najpogosteje navajan razlog (51%). Tiste, ki so bolj naklonjeni, a ne prepričani v cepljenje, bi za cepljenje v večji meri kot odločene motivirali razlogi, kot so »družinski član sodi v rizično skupino« (30%) ter potrebe delovnega mesta (19%), v manjši meri kot odločene pa obremenitev zdravstvenega sistema (23%) ali priporočilo medicinske stroke (20%). Med njimi je manj starejših in manj takšnih s kroničnimi boleznimi. Ključna lastnost, ki določa razliko med odločenimi za cepljenje in manj prepričanimi v cepljenje sta torej starost in ocena lastne rizičnosti, medtem ko skupini druži relativno visok občutek odgovornosti.
Najbolj pogost razlog proti cepljenju je nezaupanje
Skoraj dve tretjini tistih, ki se zagotovo ali bolj verjetno ne bodo cepili, izbira odgovor »ne verjamem novemu cepivu« (61% med »zagotovo ne«, 64% med »verjetno ne«). Nezaupanje v nova cepiva je torej prevladujoč in ključen razlog za zavračanje cepljenja. Skupini sta si precej enotni še v mnenju, da »nima smisla, ker virus ves čas mutira« (34% obe), pri obeh je tudi pogost občutek strahu pred stranskimi učinki (33% med »zagotovo ne«, 38% med »verjetno ne«). V obeh skupinah je tudi enak delež takšnih, ki menijo, da ne sodijo v rizično skupino (ena četrtina), ter da živijo zdravo in imajo močan imunski sistem (ena petina). Pri ostalih razlogih proti pa so opazne večje razlike. Tisti, ki se zagotovo ne bodo cepili, v precej večji meri izbirajo razloge kot so, da »cepiva na splošno niso varna« (40%), da »Covid-19 ni nič bolj nevaren od navadne gripe« (38%), da je koronavirus »izmišljotina farmacevtske industrije« (24%) ter da »cepiva ne delujejo, niso učinkovita« (23%). Ključna razlika med tistimi, ki se zagotovo ne bi cepili in tistimi, ki se bolj verjetno ne bi cepili, je torej v tem, da odločeni proti cepljenju, poleg nezaupanja, v večji meri verjamejo različnim razlagam, ki sodijo med t.i. teorije zarot, medtem ko so neodločeni, a bolj proti cepljenju, poleg nezaupanja, takšnega mnenja predvsem zaradi prepričanja o lastni nedotakljivosti.
Ocena dosegljive stopnje precepljenosti
Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki bolj ni naklonjena, možno doseči 60-75% precepljenost v populaciji 18-75 let. Skupina, ki je odločena proti cepljenju, je po našem mnenju bolj ali manj izgubljena, saj poleg visoke stopnje nezaupanje tako v cepivo, kot v vlado, izražajo tudi visoko stopnje zaupanja v različne razlage, ki sodijo v teorije zarot. Delež teh sicer občasno zaniha navzgor, sicer pa je že od januarja vztraja pri povprečju ene četrtine vprašanih (24%), tudi v zadnji meritvi konec aprila. To skupino sicer zaznamuje tudi najvišje število izbranih razlogov proti, v povprečju je vsak navedel tri in pol, manj odločeni proti cepljenju v povprečju izbirajo skoraj en razlog manj (2,7). Manj odločene, tako za kot proti, družita starost, prepričanje v osebno nerizičnost in boljšo zdravstveno kondicijo. Tu kaže iskati razloge oziroma nagovore k cepljenju, poleg nagovora širše družbene odgovornost, med bolj naklonjenimi, ter vlivanja zaupanja v cepiva, med bolj nenaklonjenimi. Zato ocenjujemo, da je minimalno dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji 60% (seštevek vseh, ki so se že oz. se bodo zagotovo cepili, dveh tretjini tistih, ki se bodo »bolj verjetno« cepili, ter polovice tistih, ki se danes »bolj verjetno ne« bi cepili). Maksimalno dosegljivo stopnjo precepljenosti ocenjujemo na 75%, kar predstavlja seštevek vseh skupin, razen tistih, ki so odločeni proti cepljenju. Na odnos sicer pomembno vpliva tudi izkušnja v virusom, med okuženimi v obe smeri približno enako, med neokuženimi pa namera cepljenja narašča s fizično oz. socialno bližino oz. izkušnjo z okužbo.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, uporabljeni podatki iz več meritev v letu 2021, Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
