Izmerili smo tudi občuten upad zaupanja v cepivo AstraZeneca, a manjši delež tistih, ki ne zaupajo cepivom.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Zadnji vikend je bila raziskava prvič izvedena po osveženem modelu merjenja, v katerem smo dodali oz. prilagodili nekaj indikatorjev, vsi ključni indikatorji pa ostajajo nespremenjeni.
Za večino se je kakovost življenja močno spremenila, redkim v pozitivno smer
Na novo vprašanje, s katerim bomo merili percepcijo odstopanja kakovosti življenja v času po pojavu virusa SARS-CoV-2, „Če primerjate kakovost vašega vsakdana danes, z življenjem v časih pred epidemijo, kaj bi rekli, je danes vaše življenje…«, je 17% vprašanih odgovorilo, da je njihovo življenje danes bistveno manj kakovostno, skoraj dve petini (39%) pa, da je manj kakovostno. Dobro leto dni po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji torej več kot polovica vprašanih (56%) dojema svojo kakovost življenja, v primerjavi s časi pred pojavom virusa, kot manj kakovostno. Dobra tretjina (35%) jih odgovarja, da je kakovost življenja približno enaka, le manj kot desetina, da je danes njihovo življenje bolj kakovostno (6% bolj, 2% bistveno bolj kakovostno).
Redno spremljanje informacij in dogajanja v zvezi z virusom prevladujoče
Na še eno novo vprašanje, s katerim bomo merili vpetost posameznikov v dogajanje v zvezi z epidemijo, „Ljudje na različne načine spremljamo dogajanje v času epidemije koronavirusa. Kateri od spodnjih načinov v največji meri odraža vaše ravnanje…«, jih skoraj polovica odgovarja, da redno (49%), slaba četrtina pa, da tudi dokaj redno, a manj pogosto, kot pred letom dni, spremlja dogajanje v času epidemije koronavirusa. Preostala četrtina je v spremljanje manj vpletena, v nobenem primeru bolj, kot v druge teme, ki jih zanimajo, desetina jih pravi, da jih to bolj ali sploh ne zanima.
Rahlo izboljšanje osebnega počutja, ne pa tudi optimizma
Zadnji vikend je bil delež tistih, ki osebno doživljanje opisujejo z negativnimi odgovori, sicer le rahlo (in statistično gledano neznačilno) nižji kot pred dvema tednoma, je pa opaznejši premik pri odgovoru »normalna, glede na nove razmere«, kjer ta delež znaša 17%, pred dvema tednoma 10%. Skupni delež negativnih odgovorov ostaja na visokih 60%, tako visoko vztraja že vse od sredine oktobra lani. Premik pri odgovoru »normalna, glede na nove razmere«, morda nakazuje začetek procesa sprejemanja t.i. nove normalnosti, še posebej, če ga postavimo ob bok odgovorom o oceni »razvoja stvari v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji«. Pri tem je namreč ocena bolj pesimistična, kot je bila pred dvema tednoma, saj zdaj zopet skoraj polovica vprašanih meni, da gredo stvari na slabše (47%), medtem ko je pred dvema tednoma tako menilo 39% vprašanih, še mesec dni nazaj le 20%.
Namera cepljenja stagnira, med razlogi »proti« pogostejše navajanje mutacij virusa
Namera cepljenja je počasi naraščala vse od začetka spremljanja tega indikatorja sredi novembra lani. Najvišja je bila konec februarja, zdaj pa že dva meritvi zapored vztraja pri razmerju 54 : 46 »za« cepljenje, pri čemer so na pozitivni strani prišteti tudi že vsi tisti, ki poročajo, da so že bili cepljeni. Med razlogi za in proti cepljenju smo zaznali dve večji spremembi. Najbolj opazen je rast argumenta »proti«, ki navaja stalne mutacije virusa, zaradi katerih naj cepiva ne bi predstavljala ustrezne zaščite. Za ta odgovor se odloča več kot dve petini vseh, ki se bolj verjetno ne bi cepili (43%), konec januarja je bilo takšnih le dobra četrtina. Nekoliko pogosteje se navaja tudi odgovor, da Covid-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe (zdaj 26%, konec januarja 22% od tistih, ki se bolj verjetno ne bi cepili). Na strani argumentov za cepljenje pa opažamo predvsem občutno nižji seštevek vseh navedb, še najbolj opazno pri sicer prevladujočem argumentu »za«, ki se sklicuje na odgovornost do someščanov, kjer je delež glede na konec januarja padel iz 62% na 54% tistih, ki se sicer bolj verjetno nameravajo cepiti.
Opazen padec zaupanja v cepivo AstraZeneca
Prvo meritev zaupanja v posamezna cepiva smo izvedli tik predno so v Avstriji, kot prvi državi v EU, začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZeneca, drugo pa takoj za tem, ko se je s tem cepivom cepil slovenski državni vrh. Vmesno obdobje poročanja o zaustavitvah cepljenja s tem cepivom v več evropskih državah, je ne glede na poročilo EMA in zagotavljanja uradnih virov, da je to cepivo varno in učinkovito, botrovalo k občutnemu padcu zaupanja v to cepivo, ki pa že pred tem ni bilo med najvišjimi. Pred ustavitvami je namreč to cepivo kot najbolj zaupanja vredno na prvem mestu navedlo 8% vprašanih, še dodatnih 19% pa kot eno od cepiv, ki jim tudi še zaupajo oz. bi ga bili pripravljeni prejeti. Danes ta dva deleža znašata dobra 4% oziroma 14%, skupno torej za osem odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma. Po drugi strani pa se je povečalo zaupanje v ostala cepiva, na prvem mestu ostaja cepivo Pfizer-BioNTech z več kot 50 odstotnim zaupanjem, medtem ko se je statistično značilno znižal delež tistih, ki ne zaupajo nobenemu od navedenih cepiv.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
Celotno sporočilo za javnost je na voljo tukaj.
Slikovni material je na voljo na spodnjih povezavah:
Slika 1: Kakovost življenja
Slika 2: Spremljanje dogajanja v zvezi z epidemijo
Slika 3: Osebno doživljanje razmer
Slika 4: Zaupanje v posamezna cepiva
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 19.-21. marec 2021, n= 509, Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
