Občuten upad zadovoljstva s stanjem v družbi glede na lanski junij in glede na obdobje pred epidemijo, v tem pogledu smo se vrnili na raven pred štirimi leti. Tudi pogled v prihodnost je bolj pesimističen, nazadnje je bil tak v prvi polovici leta 2014. Osebna sreča na približno enaki ravni, z rahlo negativnim trendom.
Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti. Zadnjo meritev smo izvedli v začetku marca. Danes objavljamo prvi del rezultatov, oceno zadovoljstva s stanjem v družbi in doživljanje osebne sreče, temu bodo sledili še rezultati za zaupanje v institucije in poklice. Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
ZADOVOLJSTVO S STANJEM V DRUŽBI
Trend zmanjševanja razkoraka med deležem zadovoljnih in nezadovoljnih s stanjem v družbi, ki ga je bilo opaziti v meritvah vse od začetka izvajanja raziskave decembra 2012, do decembra 2018, se je v začetku novembra 2019 ustavil in obrnil navzgor. Junija 2020, kmalu po uradnem koncu prve epidemije, smo ponovno izmerili boljši rezultat, a že takrat opozorili, da »smo v fazi sprostitve ukrepov in normalizacije vsakdanjega življenja, vprašanje je namreč, če bi enak rezultat namerili tudi, če epidemije ne bi bilo.« Ta ocena se je žal izkazala za pravilno. Zadnja meritev namreč kaže na ponoven in tokrat občuten porast deleža nezadovoljnih s stanjem v družbi, ta zdaj znaša 58% anketiranih (junija 2020, 40%). Delež teh, ki »sploh niso zadovoljni s splošno situacijo v Sloveniji«, znaša 21%, to je za štiri odstotne točke več kot junija lani. Delež »zelo zadovoljnih« je še vedno izrazito nizek, 1%, delež »zadovoljnih« pa 17% – skupaj je torej le manj kot petina zadovoljnih, kar je občutno manj kot junija lani, ko je bilo takšnih dobra tretjina (34%). Takšno razmerje med bolj zadovoljnimi in bolj nezadovoljnimi smo nazadnje izmerili pred štirimi leti, februarja 2017, a takrat še s pozitivnim trendom zmanjševanja razkoraka med deležema, ki je trajal vse novembra 2019.
»Negativni odklon v oceni zadovoljstva s stanjem v družbi, ki smo ga zabeležili novembra 2019, je bil očitno res začetek novega cikla negativnega trenda v oceni stanja v slovenski družbi. Takrat smo ocenjevali, da gre za posledico politične nestabilnosti in strahu pred morebitno recesijo, ne vedoč, da je pred nami povsem drugačna kriza. Junijski pozitivni rezultat je bil slej ko prej res le odraz kratkotrajne sprostitve ob razglasitvi konca prvega vala epidemije. Vse kaže, da smo v epidemijo vstopili z že načeto družbeno klimo, politično nestabilnost iz obdobja Šarčeve vlade je zamenjala koronakriza, sprostitev poleti ni trajala dolgo, zdaj pa se soočamo s posledicami dolgotrajnosti epidemije, pandemično utrujenostjo, hkrati pa z neko drugo obliko politične nestabilnosti – vlada je, vsaj na papirju, zopet manjšinska, padata ji tako politična podpora kot zaupanje pri upravljanju epidemije in njenih posledic, del družbe, ki je z njo bolj nezadovoljen, je še večji, kot je bil v primeru njene predhodnice, raziskave podpore strankam ob tem kažejo na vse bolj izrazito politično polarizacijo. Izmerjen rezultat je zato potrebno razumeti v tem kontekstu, še posebej če upoštevamo, da smo ga izmerili v času umirjanja števila novih okužb, sproščanja določenih ukrepov in pred objavami o zadregah s cepljenjem. Če se bo vse našteto nadaljevalo, bo temu zelo verjetno sledil tudi trend nadaljnje rasti razkoraka med deležem bolj zadovoljnih in bolj nezadovoljnih v prid slednjih, pot nazaj, v stanje iz leta 2018, ko so bili indikatorji zadovoljstva najvišje v zadnjem desetletju, pa bo vse prej kot lahka,« poudarja Andraž Zorko.
To misel potrjuje tudi podatek o oceni prihodnjega razvoja dogodkov. Tudi v tem pogledu je namreč zaznati več pesimizma, saj je zrastel tudi delež tistih, ki menijo, da gredo stvari na slabše – ta znaša 62% in je najvišji po letu 2013, le da se je takrat ta delež zmanjševal (najbolj izrazito natanko pred šestimi leti, marca 2015). Da gredo stvari na bolje, meni le dobra desetina vprašanih (11%). To razmerje je podobno stanju iz prve polovice leta 2014, s to razliko, da je to takrat predstavljalo napredek, ker je bilo pred tem še slabše, sedaj pa velja ravno nasprotno.
OSEBNO RAZPOLOŽENJE
Negativnemu trendu z oceno stanja v družbi ne sledi tudi ocena osebne sreče, ta je približno na enaki ravni kot junija 2020, a predvsem zato, ker temu ni sledila niti junija 2020. Tudi primeru osebne sreče je bilo namreč razmerje med zelo srečnimi in zelo nesrečnimi najbolj ugodno v letu 2018, ko je bil sploh prvič delež zelo srečnih višji od deleža zelo nesrečnih. Tudi tu se je negativni obrat primeril novembra 2019, a se za razliko od ocene stanja v družbi junija 2020 ni bistveno popravil, marca 2021 pa ostaja na približno enaki ravni. Je pa zato, glede na tisto obdobje, tudi v tem primeru pogled za naprej bolj pesimističen, saj danes več kot petina anketirancev gleda na prihodnost z vidika osebne sreče bolj pesimistično (23%), medtem ko je bilo junija lani takšnih manj kot petino (19%). Delež bolj optimističnih pri tem ostaja nespremenjen (41%).
###
Podatki o raziskavi
Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije.
Celotno sporočilo za javnost je na voljo tukaj.
Čas anketiranja in velikost vzorca:
2019: 29.10.-5.11.; n=875
2020: 12.-15.6.; n=536
2021: 26.2.-5.3.; n=1.032
###
O družbi Valicon
Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v Sloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration-poll« in »post-poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali posameznik.
Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu, inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in »data mining«. Valicon svojim naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope.
Več informacij:
Valicon d.o.o.
Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00 (Andraž Zorko, partner)
01/ 420 49 60
[email protected]
www.valicon.net
TW.: @VALICONGROUP
