Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Za konec leta smo pripravili pregled ključnih indikatorjev odzivanja javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja, od začetka marca do preteklega vikenda. V nadaljevanju so predstavljene najvišje in najnižje vrednosti posameznih indikatorjev, ki smo jih zabeležili v tem času.
Od velike zaskrbljenosti in pesimizma glede razvoja dogodkov, k večjemu optimizmu in preusmeritvi pozornosti h gospodarskim posledicam.
Marca, ob začetku epidemije, je najbolj izstopal delež zaskrbljenih. Delež zaskrbljenih je nato postopno padal vse do junija, ko se je s ponovnim dvigom števila okužb, občutno povečala tudi zaskrbljenost. Danes je odstotek zaskrbljenih zopet na isti ravni kot ob začetku epidemije marca.
Konec marca smo preverjali tudi odziv javnosti na ukrepe vlade RS za blažitev socialnih in gospodarskih posledic epidemije. Prvi sveženj ukrepov je bil sprejet precej pozitivno, saj je polovica vprašanih ukrepe za gospodarstvo ocenila kot bolj ustrezne. V času sedmega paketa ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic epidemije, je podpora precej nižja. Trenutno ukrepe kot bolj ustrezne ocenjuje 12% vprašanih.
Percepcija razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji, ki je bila na začetku epidemije precej pesimistična, se je sčasoma začela pomikati v bolj pozitivno smer. Aprila se je situacija popolnoma obrnila. Delež teh, ki so ocenjevali, da gredo stvari v zvezi s korornavirusom na bolje, je dosegel 96%. Opazno je padel tudi delež zaskrbljenih. Zaznali pa smo, da se je zaskrbljenost preusmerila od skrbi za družino, k skrbi za gospodarstvo. Maja je delež zaskrbljenih za gospodarstvo narasel na 70%, po drugi strani smo zabeležili najnižji delež anketirancev, ki so izrazili strah pred dolgotrajnostjo situacije, takih je bila slaba polovica.
Z odpiranjem javnega življenja večji optimizem, čemur je sledilo zavedanje, da bo virus postal del nove realnosti.
S prihodom toplejših mesecev, odpiranjem javnega življenja in dobro epidemiološko sliko, smo zabeležili tudi izboljšanje osebnega počutja. Junija je večina vprašanih situacijo tako ali drugače že opisovala kot normalno. Zaznali smo tudi precejšnji optimizem glede razvoja dogodkov, vendar sta s ponovno rastjo okužb kmalu spet sledili večja zaskrbljenost in pesimizem.
Julija smo zaznali opazen porast tistih, ki jih skrbi dolgotrajnost situacije – takih je bilo 63%. Julijski rezultat, ki še vedno ostaja na podobnih vrednostih, je pokazal, da smo se očitno začeli zavedati, da virus in njegove posledice postajajo del nove realnosti. Po drugi strani se je z odpiranjem javnega življenja zmanjšala skrb za zaposlitev. Ta je bila močno prisotna v prvem delu epidemije, ko je več zaposlenih poročalo o izgubi zaposlitve, ali pa so bili tako ali drugače neaktivni (na čakanju, so koristili redni ali izredni dopust ali pa so bili bolniško odsotni). Da se je situacija na delovnih mestih čez poletje dokaj normalizirala, kaže tudi delež zaposlenih, ki so poročali o enakem obsegu dela kot pred epidemijo, ki je znašal 61%. Le dva meseca pred tem smo sicer izmerili najvišji delež takih, ki so poročali o povečanem obsegu dela. Konec poletja smo izmerili tudi najvišji delež takih, ki vladi bolj ali zelo zaupajo, vendar je to, skupaj s poslabšanjem osebnega razpoloženja, kmalu začelo padati in doseglo najnižjo vrednost pretekli vikend.
Jesen je prinesla več pesimizma, slabše osebno počutje in finančno situacijo, ter nezadovoljstvo z ukrepi
Jesen je prinesla še več pesimizma. Septembra smo tako zabeležili najvišji delež (63%) takih, ki so menili, da gredo stvari v zvezi s koronavirusom na slabše. Kljub temu se pesimizem glede razvoja dogodkov očitno (še) ni odrazil v večji previdnosti pri potrošnji – 5% vprašanih je odgovorilo, da trošijo več kot pred pol leta, kar je ena od višjih vrednosti odkar izvajamo raziskavo. S slabšanjem epidemioloških razmer, smo oktobra zabeležili še dodatno poslabšanje ocene razvoja dogodkov. Zaznali smo tudi porast tistih, ki so ocenili, da je njihova finančna situacija slabša kot pred pol leta.
Skladno z ostalimi indikatorji doživljanja razmer, se je poslabšalo tudi osebno počutje. Novembra smo tako zabeležili najvišji delež anketiranih, ki so situacijo ocenili kot neprijetno, utrujajočo, k čemur je nedvomno pripomogla tudi dolgotrajnost situacije in visoko število okužb, ki se ne zmanjšuje. Pretekli mesec smo zaznali tudi porast deleža posameznikov, ki finančno stanje opisujejo kot slabšo, oziroma poročajo, da so znižali obseg potrošnje. Konec leta je, skupaj z nizko oceno zaupanja v delo vlade, prinesel največjo kritičnost do ukrepov vlade za zajezitev širjenje virusa in obvladovanje gospodarskih posledic epidemije. Kot prestroge je decembra ukrepe za zajezitev širjenja virusa ocenila več kot polovica prebivalcev, kar je bilo sploh prvič, da je ta delež presegel polovico vprašanih. Leto zaključujemo s precej slabim osebnim počutjem in obenem najvišjim deležem takih, ki situacijo opisujejo kot kritično, na trenutke kaotično. Kot kaže prazniki in začasna praznična sprostitev ukrepov, nista prav dosti pripomogla k izboljšanju razpoloženja javnosti, glede na zadnje rezultate raziskave pa v novo leto stopamo ne preveč optimistični, zaskrbljeni in nezadovoljni z družbeno situacijo.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
Sporočilo za javnost je dostopno tukaj.
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, marec – december 2020, vzorec posamezne meritve je okoli n=530.,Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
