Po tem, ko je prejšnji teden v medijih odmevala novica o najdbi izjemno učinkovitega cepiva proti koronavirusu, smo preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili proti koronavirusu, ko bo to cepivo dostopno tudi v Sloveniji. Več kot polovica prebivalcev se ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo. Namera cepljenja narašča s starostjo, oceno lastne ogroženosti in z bližino izkušnje z okužbo.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Večji delež prebivalcev se ne bo odločil za cepljenje, ko bo cepivo na voljo
Po tem, ko je prejšnji teden v medijih odmevala novica o najdbi izjemno učinkovitega cepiva proti koronavirusu, smo preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili proti koronavirusu, ko bo to cepivo dostopno tudi v Sloveniji. Dobra četrtina (26%) jih pravi, da se zagotovo ne bodo cepili, še skoraj tretjina (31%), da bolj verjetno ne – skupaj torej več kot polovica prebivalcev napoveduje, da se (verjetno) ne bodo cepili (57%). Na drugi strani le ena šestina pravi, da se bodo zagotovo cepili, dobra četrtina pa, da bolj verjetno. Razmerje v nameri cepljenja je torej 43% : 57% v smeri »bolj ne«.
Najpogostejša razlogi za namero cepljenja so vezani na odgovornost in skrb do drugih
Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (50%), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (45%). Slaba tretjina navaja, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo med rizično skupino in jih ne želijo okužiti (32%). Dobra četrtina vprašanih je kot razlog navedla tudi, da ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru močnejše okužbe oziroma, ker je to priporočilo medinske stroke (26%).
(Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov, v povprečju so navedli dva in pol razloga)
Namera cepljenja pričakovano narašča s starostjo, višja je med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino za težji potek bolezni, ter med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem najožjem socialnem in fizičnem okolju. Nekoliko presenetljivo pa je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno (»brezupno, kritično, na trenutke kaotično«). Namera cepljenja je tako višja od 50% samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in starimi nad 60 let.
Najpogostejši razlog proti cepljenju je nezaupanje v cepivo
Najpogosteje izbrani razlog za odklonilno namero cepljenja je nezaupanje v novo cepivo – 61% jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41% se jih boji stranskih učinkov. Slaba tretjina (30%) kot razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina, da ne sodijo v rizično skupino (24%), podobno visok delež je prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna (23%).
(Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov, v povprečju so navedli tri razloge).
»Rezultate izražene namere cepljenja moramo razumeti v dveh kontekstih. Prvi je nadaljnje širjenje virusa med populacijo. Več kot bo okužb, manj bo prebivalcev, ki ne poznajo nikogar z okužbo, večja bo namera za cepljenje. Po drugi strani je med tistimi, ki so bili bodisi potrjeno okuženi bodisi menijo, da so bili okuženi, namera cepljenja bistveno nižja. Glede na eno in drugo, bi morala namera cepljenja s širjenjem okužb v prihodnjih tednih zmerno naraščati, saj bo rast seznanjenosti z nekom, ki je okužen, večja od števila dejanskih okužb. Drugi kontekst je povezan s širjenjem informacij o virusu in cepivu zanj. Če bi želeli doseči, da se precepi ustrezno visok delež populacije, nam tabeli razlogov za in proti cepljenju ponujata pravo smer argumentacije in komunikacije. Na pozitivni strani argumentacije je to zagotovo apeliranje na skrb za svoje bližnje in solidarnost do drugih ogroženih skupin, ter podpora zdravstvenemu sistemu, v katerega ima večina prebivalcev še vedno visoko stopnjo zaupanja. Na strani zavračanja je glavna ovira strah, ki botruje večjemu delu odklonilnega stališča do cepljenja. Več kot bo informacij o učinkovitosti in varnosti cepiva, bolj verjetno se bodo nekateri med tistimi, ki danes cepljenju niso naklonjeni, premislili. Glavna ovira bo v tem primeru širjenje nepreverjenih ali celo lažnih informacij, ki jih, sodeč po rezultatih, ne bo manjkalo. Če drži podatek, da je cilj vsaj 60% precepljenost, potem čaka komunikacijske upravljalce epidemije še kar nekaj dela. Pot od 43% do 60% je daljša, kot se zdi na prvi pogled in zaupanje v strokovne in politične avtoritete bo seveda tudi v tem primeru ključnega pomena,« je rezultate komentiral Andraž Zorko iz Valicona.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 13. – 15. november 2020, n=527; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
