»Zaupanje je stava na prihodnost,
odvisna od dejanj drugih.«
Piotr Sztompka
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Zaupanje javnosti kot eden ključnih pogojev za uspešen nadzor nad epidemijo
Dr. William H. Foege, zdravnik in epidemiolog, znan po svojih globalnih prispevkih k zdravju, ki so konec sedemdesetih let privedli do izkoreninjenja črnih koz v svetu, je kot eno od štirih ključnih spoznanj iz tega obdobja navedel pomen transparentnosti podatkov in zaupanja javnosti. »Za izvedbo ustreznega nadzora in sledenja stikov mora obstajati visok nivo zaupanja med izvajalci programa in javnostjo – nivo zaupanja, ki danes ne obstaja,« je zapisal v nedavno objavljenem zapisu Kaj nas lahko črne koze naučijo o tem, kako smo upravljali s COVID-19? (30.7.2020, WEF.) »Med pandemijo se je izgubilo veliko zaupanja, tudi v politike in predstavnike zdravstva, ki so se pri tem iz javnih uslužbencev spremenili v zasebne. Nujno je, da spet vzpostavimo zaupanje v javni zdravstveni sistem in prizadevanja za obvladovanje epidemije. To lahko naredimo tudi tako, da vključimo ljudi, ki jim javnost že zaupa.« V zadnji meritvi smo izmerili zaupanje v ključne predstavnike politike in stroke.
Metodologija izvedbe
- V meritev smo vključili 19 predstavnikov vlade in stroke, ki pogosteje nastopajo v javnosti, v zvezi s pojasnili o širjenju virusa in ukrepih za zajezitev širjenja. Seznam je bil pripravljen na osnovi pregleda novinarskih zapisov na spletnem portalu RTV MMC, ki so poročali z novinarskih konferenc ter s tem povezanih prispevkov v zadnjih dveh mesecih.
- Meritev smo izvedli po standardnem modelu, s katerim že od leta 2012 spremljamo zaupanje v institucije in poklice v okviru raziskave Ogledalo Slovenije. Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam« do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Peti možni odgovor je »ne poznam / ne morem oceniti«.
- Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma, pri čemer ne upoštevamo deleža odgovorov »ne poznam / ne morem oceniti« (torej je osnova za izračun stopnje zaupanja delež vseh, ki so ocenjevali stopnjo zaupanja). Pozitivna stopnja zaupanja pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja 100, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, pa -100.
- Vprašanje se je glasilo takole: »V zvezi s širjenjem virusa, priporočili in ukrepi za (samo)zaščito, se v javnosti oglaša več politikov in predstavnikov stroke… V kolikšni meri zaupate posameznim med njimi?«
- Ob imenu je bila prikazana fotografija osebe v značilnem okolju, večinoma iz medijskih nastopov. Anketirancem so se osebe prikazovale v naključnem vrstnem redu, v dveh sklopih: v prvem sklopu so bile osebe, ki nastopajo zelo pogosto, v drugem tiste, ki nastopajo manj pogosto. Razdelitev v ti dve skupini se je potrdila tudi z rezultatom poznavanja oz. deleža tistih, ki so ocenjevali zaupanje, ki je bil v drugi skupini nižji.
- Osebnosti so razvrščene glede na izračunano stopnjo zaupanja.
- Slabih 15% anketiranih ne zaupa niti enemu od navedenih.
Primerjave
V spomladanskih meritvah je imel predsednik vlade izmerjeno stopnjo zaupanja med -47 (11.-13. april) in -52 (12.-15.junij), izmerjena stopnja v tokratni meritvi (-48) je torej na približno enaki ravni. Vladni govorec Jelko Kacin medtem izgublja zaupanje, stopnja zaupanja se je znižala iz -23 aprila, na -46 v aktualni meritvi. Stopnja zaupanja najvišje uvrščenih je primerljiva s stopnjo zaupanja v zdravstveni sistem na vrhuncu epidemije aprila letos (55). Najvišjo stopnjo zaupanja v Sloveniji tradicionalno uživajo gasilci (88) in medicinske sestre (77), sledijo znanstveniki (61) in zdravniki (56) (Ogledalo Slovenija, junij 2020).
Virus (p)ostaja stalnica, vedno bolj tudi z vidika bližine okužbe
V tokratni meritvi smo ponovno preverjali nekatere kazalce doživljanja razmer, ki smo jih merili že v času epidemije in rezultati kažejo, da se je tu situacija bistveno spremenila. Na vprašanje, koliko časa bodo po njihovem mnenju še trajale neobičajne razmere z različnimi omejitvami in ukrepi v javnem življenju, je velika večina odgovorila, da pol leta ali več. Tik pred preklicem epidemije maja letos je bila večina mnenja da bodo izredne razmere trajale manj kot 2 meseca. To kaže, da je javnost v večini primerov sprejela dejstvo, da bo virus najverjetneje prisoten še kar nekaj časa. To kažejo tudi drugi indikatorji, saj v zadnjih meritvah opažamo, da ljudi skrbi predvsem dolgotrajnost situacije (takih je bilo nazadnje 59% vprašanih). Velik del prebivalcev (44%) sicer trenutno situacijo opisuje kot neprijetno in utrujajočo.
Virus postaja vedno bolj otipljiv tudi z vidika bližine okužbe, saj maja letos večina ni poznala nikogar, ki bi imel okužbo (53%), zdaj je takih le še slaba tretjina. Večji del (38%) sicer še vedno pozna le nekoga iz širšega socialnega kroga (ne poznajo osebno, le po imenu, ali pa so slišali od drugih za nekoga), a je zdaj že tudi kar nekaj takih, ki poznajo nekoga s potrjeno okužbo v ožjem socialnem okolju (v družini, na delu ali med prijatelji) – 25%. Takih, ki bi imeli potrjeno okužbo v najožjem socialnem okolju (doma ali pri sosedih), je sicer še vedno malo (7%), je pa ta odstotek bistveno večji kot pred petimi meseci
Situacija ocenjena bolj pozitivno kot pred dvema tednoma, a pesimizem raste
Preverjali smo tudi ostale indikatorje stanja v družbi, kjer pa v primerjavi s prejšnjo meritvijo ni tako velikih sprememb. Ocena trenutne situacije se je sicer še malenkost poslabšala, saj 83% vprašanih ocenjuje, da gre situacija na slabše (pred dvema tednoma je bilo takih 79%). Delež zaskrbljenih je približno isti kot prejšnji teden, se je pa malenkost spremenilo razmerje med odgovori – povečal se je delež teh, ki so zaskrbljeni na splošno, na račun deleža zaskrbljenih zaradi drugih stvari. Po drugi strani je ocena situacije bolj pozitivna kot pred dvema tednoma, saj jo kot tako ocenjuje 47%, prejšnji teden je bilo takih 39%.
###
Uporabljeni viri
About Bill Foege. https://www.sph.emory.edu/departments/gh/fellows/foege/bill-foege/index.html
What can smallpox teach us about how we’ve managed COVID-19?
https://www.weforum.org/agenda/2020/07/what-can-smallpox-teach-us-about-how-we-ve-managed-covid-19/
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 2. – 5. oktober 2020, n=525; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00, 041/ 791 908 (Andraž Zorko, partner)
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
