Zaupanje v institucije, ki so (bile) ključnega pomena v času epidemije, je bilo v času epidemije nadpovprečno visoko, s koncem epidemije pa je občutno padlo in se v večini primerov vrača na raven pred epidemijo. To pa ne velja za vse institucije enako. Kdo so torej zmagovalci in kdo poraženci epidemije?
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Tokratno meritev smo izvedli po standardnem modelu, s katerim že od leta 2012 spremljamo zaupanje v institucije in poklice v okviru raziskave Ogledalo Slovenije. Osnovni seznam smo dopolnili z nekaterimi institucijami, ki so (bile) ključne v razmerah epidemije. Zaupanje v institucije, ključne v času epidemije, smo izmerili trikrat: na vrhuncu epidemije in zaprtja javnega življenja, tik pred uradnim koncem epidemije ter dva tedna za tem.
Opomba: Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam« do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja 100, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, pa -100.
ZAUPANJE V INSTITUCIJE MED EPIDEMIJO DOSEGALO REKORDNE VREDNOSTI, A LE REDKE JO OHRANJAJO TUDI PO EPIDEMIJI
Analiza izmerjenih rezultatov, ki upošteva tako zadnji izmerjeni rezultat, kot primerjavo s podatki iz časa epidemije, pri nekaterih pa tudi za zadnjo meritev iz raziskave Ogledalo Slovenije, nam pokaže šest skupin, na katere lahko razdelimo opazovane institucije:
- V prvi skupini so absolutni zmagovalci epidemije. To so (1) Civilna zaščita, s stopnjo zaupanja 62, kar je več kot najvišji izmerjeni rezultat v raziskavi Ogledalo Slovenije (kjer so sicer na prvem mestu mala slovenska podjetja s stopnjo zaupanja 53); (2) spletne trgovine, ki so edine, ki so v času epidemije povečale stopnjo zaupanja in jo tudi ohranile, ta pa je tudi sicer pozitivna in visoka (v Ogledalu Sloveniji bi dosegle tretje mesto, pred zdravstvom in šolstvom); ter (3) trgovine na sploh, katerih stopnja zaupanja je sicer rahlo nižja kot sredi epidemije, a še vedno občutno višja, kot je bila novembra 2019.
- V drugi skupini so relativni zmagovalci, za katere je značilno, da so sredi epidemije dosegali rekordno visok rezultat (predstavniki zdravniške stroke, zdravstveni sistem), ali pa rekordno visok skok v zaupanju (RTV Slovenija), po epidemiji je stopnja zaupanja sicer občutno upadla, a je še vedno na bistveno višji ravni kot pred epidemijo.
- Sledijo policija, vojska in banke. Gre za institucije, ki so sredi epidemije dosegale občutno višjo stopnjo zaupanja, a je ta po epidemiji padla na približno isto raven kot pred epidemijo.
- Četrta skupina je najbolj heterogena. V njej so stranke opozicije, ki imajo sicer relativno nizko stopnjo zaupanja (-40), a je ta za 20 točk višja kot novembra 2019, ko so opozicijo predstavljale danes vladajoče stranke. V to skupino uvrščamo tudi NIJZ, ki je med epidemijo dosegel relativno zelo dober rezultat (stopnja zaupanja 39), po epidemiji pa rekordni padec (-51 točk). V to skupino uvrščamo še medije na sploh in turistične agencije oz. ponudnike turističnih aranžmajev, ki imajo relativno nizko stopnjo zaupanja, ki se po epidemiji ne spreminja.
- V peti skupini so relativni poraženci, gre za institucije z absolutno gledano nizko stopnjo zaupanja, ki je bila med epidemijo sicer višja, po epidemiji pa je na ravni zadnje skupine. To so uradni govorec vlade Jelko Kacin (zaupanje med epidemijo -23, po epidemiji -40), vlada (med epidemijo -40, sicer najboljši rezultat za vlado od leta 2012, po epidemiji -55, enako kot novembra 2019) ter parlament, ki ima po epidemiji sicer najslabši rezultat med vsemi, a je bil sredi epidemije precej boljši in prav tako rekorden za to institucijo, -51).
- Zadnjo skupino predstavljajo absolutni poraženci. Stopnja zaupanja je podobna kot pri predhodni skupini, s to razliko, da tudi med epidemijo ni bila bistveno drugačna, pri treh se je še malenkost poslabšala. To so komercialne televizije, predsednik parlamenta Igor Zorčič in predsednik vlade Janez Janša, ter stranke vladajoče koalicije. Predsednik vlade je sicer tisti, ki med vsemi opazovanimi institucijami beleži najvišji delež odgovorov »sploh ne zaupam« (59%), odgovor »bolj ne zaupam« je izbralo 16% vprašanih, 15% vprašanih mu »bolj zaupa«, »zelo« pa mu zaupa 9% vprašanih.
###
Dostop do podatkov
Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:
https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 12.-15. junij 2020, n=536; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij:
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01/ 420 49 00
[email protected]
www.valicon.net
@valicongroup
Sporočilo za javnost si lahko preneste tukaj.
