Tokratna meritev raziskave #Novanormalnost kaže, da je javnost razdeljena glede odpiranja vrtcev in šol, kar se verjetno odraža tudi na trenutni stopnji zaskrbljenosti. Kritičnost do ukrepov vlade je sicer tokrat občutno nižja.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate objavljamo vsak četrtek. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Zaskrbljenost prvič po dveh mesecih ne pada, kritičnost do ukrepov milejša
Padanje splošne zaskrbljenosti se je prvič po 18. marcu ustavilo in obrnilo rahlo navzgor, iz 52% pretekli teden, na 55% v tem tednu. Ko smo že pričakovali, da bodo prvič prevagali tisti, ki so manj zaskrbljeni, se je dvomesečni trend upadanja zaskrbljenosti ustavil tik pred razmerjem 50-50. Ustavitev trenda in rahel zasuk nazaj v zaskrbljenost (ki pa ni statistično značilen, niti ne nujno trajen), pripisujemo odprtju vrtcev in šol, saj le to zelo deli javnost. Ukrepe vlade za zajezitev širjenja virusa sicer javnost tokrat ocenjuje manj kritično – delež tistih, ki jih označujejo kot prestroge, je zdaj 34% (pretekli teden 42%), kar je statistično značilen padec. Na drugi strani pa je po dolgem času statistično značilna rast deleža tistih, ki menijo, da so ukrepi premalo strogi, in sicer iz 11% na 16%. Tudi to kaže na razdvojenost javnosti pri oceni sproščanja ukrepov, ki jih je v preteklem tednu najbolj zaznamovalo (delno) odprtje vrtcev in šol.
Delno odprtje šol in vrtcev razdvaja javnost
Prve ocene odprtja šol in vrtcev z vsemi pravili, ki so ob tem stopila v veljavo, razdvajajo javnost. Dobra četrtina (27%) jih meni, da gre za nepotreben eksperiment, da bi morali v šolo in vrtce vsi, tako kot pred epidemijo. Dodatnih 17% meni, da so pravila pretirana, ter da bi se verjetno v šole in vrtce lahko vrnili vsi naenkrat. Skupaj torej 45% vprašanih meni, da način odprtja vrtcev in šol ni pravi, da je preveč omejujoč, pri tem pa ni razlike glede na to, ali gre za osebe iz gospodinjstev, kjer imajo otroke v tej starosti (do 15 let), ali ne. Med tistimi, ki jih imajo, je sicer odstotek teh, ki menijo, da bi se morali v šole in vrtce vrniti vsi, nekoliko višji (48% napram 44%), a razlika ni statistično značilna. Na drugi strani jih 14% meni, da je odprtje preveč tvegano, da bi morale šole in vrtci ostati zaprti še nekaj časa. Obstoječo rešitev pa podpira dobra četrtina vprašanih (27%), ena sedmina (14%) pa meni, da je rešitev sicer prestroga, a da je tako vsekakor bolje, kot da šol in vrtcev sploh ne bi odprli, zato rešitev podpirajo. Podporo rešitvi odprtja vrtcev in šol torej izražata dobri dve petini vprašanih (41%)¸ tudi v tem primeru rahlo več iz gospodinjstev z otroki (43% napram 41%), a tudi tu ta razlika ni statistično značilna. Odprtje šol in vrtcev torej razdvaja javnost, a ne v odnosu starši / skrbniki in ostali, temveč zelo verjetno glede na splošno zaskrbljenost glede širjenja virusa.
|
V ponedeljek so se odprli vrtci, v osnovne šole so se vrnili otroci prvih treh razredov. Prihodnji ponedeljek se v osnovne šole vračajo še devetošolci. … Ne glede na to, ali imate otroka v tej starosti in ali je udeležen v varstvu oziroma šolanju, katero od spodnjih stališč vam je najbližje. (*) |
19. – 21. maj n = 502 |
V gosp. imajo otroke do 15 let |
V gosp. nimajo otrok do 15 let |
|
Odpiranje vrtcev in šol je preveč tvegano, morali bi ostati zaprti še nekaj časa. |
14% |
16% |
14% |
|
Takšna rešitev je optimalna glede na okoliščine, zato jo podpiram. |
27% |
27% |
27% |
|
Menim, da je takšna rešitev preveč stroga, a boljša, kot da vrtcev in šol sploh ne bi odprli, zato jo podpiram |
14% |
10% |
15% |
|
Opisana rešitev je pretirana, v šolo in vrtce bi verjetno lahko šli vsi otroci naenkrat. |
18% |
20% |
17% |
|
Gre za nepotreben eksperiment, katerega žrtev so predvsem otroci, v šole in vrtce bi morali iti vsi naenkrat, kot prej. |
27% |
27% |
27% |
* Celotno vprašanje z opisom rešitve se je glasilo tako: V ponedeljek so se odprli vrtci, v osnovne šole so se vrnili otroci prvih treh razredov. Prihodnji ponedeljek se v osnovne šole vračajo še devetošolci. V vrtcih so pozivali starše, ki si to lahko privoščijo, da svojih otrok še ne vključijo v vrtec, zaradi omejitev števila otrok po skupinah. V osnovnih šolah so razrede razdelili v manjše skupine ter vpeljali nekaj pravil za vzdrževanje distance (skupine se ne smejo mešati, otroci sedijo meter in pol narazen, prepovedana je uporaba zunanjih igral, otroci ne smejo zapustiti razreda razen za odhod na toaleto,…). Ne glede na to, ali imate otroka v tej starosti in ali je udeležen v varstvu oziroma šolanju, katero od spodnjih stališč vam je najbližje.
Večinoma naj bi spoštovali pravilo fizične oddaljenosti metra in pol
Večina vprašanih trdi, da spoštujejo pravilo fizične razdalje, striktno ali pa vsaj »če je le mogoče«. Najbolj se tega držimo v javnih prostorih, predvsem v notranjih javnih prostorih (razlika med »bolj ja« in »bolj ne« je +88), sledijo zunanje javne površine (+68) ter lokali (+63). Bolj sproščeni smo v stikih z znanci in kolegi (+47), še bolj s prijatelji (+33), najbolj pa v stikih s sorodniki, ki ne živijo v istem gospodinjstvu (+17). Podatek je indikativen in kaže predvsem na to, kako ljudje po eni strani subjektivno ocenjujejo tveganje okužbe glede na poznavanje osebe, s katero so v stiku, po drugi strani pa, kako objektivno gledano spoštujejo pravilo razdalje v odnosu do neznancev na javnih krajih.
|
V kolikšni meri v vsakodnevnem življenju upoštevate ali ne, pravilo vzdrževanja socialne distance – to je razdalje vsaj 1,5 metra do drugih oseb v vaši bližini … |
pri stikih s sorodniki (ne živijo v gosp.) |
pri stikih s prijatelji |
pri stikih z znanci, sodelavci in kolegi |
v notranjih javnih prostorih (trgovine, uradi,…) |
na zunanjih javnih površinah (pločniki, parki,…) |
v lokalih |
|
striktno se držim tega pravila |
15% |
19% |
25% |
56% |
31% |
35% |
|
če je možno, se držim tega pravila |
42% |
46% |
48% |
38% |
52% |
35% |
|
tega pravila bolj ne upoštevam |
19% |
15% |
14% |
3% |
10% |
4% |
|
ne upoštevam tega pravila |
21% |
17% |
12% |
3% |
5% |
3% |
|
ni relevantno zame |
2% |
2% |
2% |
0% |
2% |
23% |
|
RAZLIKA MED »BOLJ JA« IN »BOLJ NE« |
+17 |
+33 |
+47 |
+88 |
+68 |
+63 |
###
Dostop do podatkov
Podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
###
Navajanje vira
Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):
»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 19.-21. maj 2020, n=502; Valicon.«
###
Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.
###
O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.
###
Več informacij
Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
- 01/ 420 49 00
- [email protected]
- www.valicon.net
- @valicongroup
Vsi materiali so dostopni tudi na spodnjih povezavah:
Sporočilo za javnost
Slika 1: Zaskrbljenost
Slika 2: Ocena ukrepov
Slika 3: Odprtje šol
Slika 4 Fizična distanca
